Franja

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

ausschlagen^*

1. (herausschlagen) izbijati, izbiti (auch einen Zahn) Pendel, Zeiger: odkloniti se, premakniti se (zu Ende Schlagen) Uhr: odbiti

2. tolči, udarjati, udariti, mit den Füßen: brcati, ein Feuer: potolči einen Raum: obiti, opažiti

3. (zurückweisen) zavrniti, odkloniti, eine Bitte: odbiti intransitiv ein Baum: brsteti, vzbrsteti zum Guten/Schlechten ausschlagen obrniti se v dobro, sprevreči se v slabo

burleska samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (komično delo) ▸ burleszk, bohózat
2. (absurdna situacija; farsa) ▸ burleszk, bohózatPrava burleska je bil smučarski tek, proga je bila namreč izredno mehka, poleg tega pa nerodno urejena pri spustih in tekmovalci so imeli veliko padcev. ▸ Az igazi burleszk a sífutás volt, ugyanis a pálya rendkívül puha volt, ráadásul a lejtőknél nem volt rendesen karbantartva, ezért a versenyzők sokat estek.Televizijsko soočenje kandidatk in kandidatov za župana prestolnice pa je bilo svojevrstna burleska. ▸ A fővárosi főpolgármester-jelöltek televíziós összecsapása egyfajta bohózat volt.

3. (varietejska predstava, pogosto z vložki striptiza) ▸ burlesque
4. glasba (vrsta skladbe) ▸ burleszk, groteszk zenemű

changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
changer d'adresse spremeniti naslov
changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
changer d'avis premisliti si
changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
changer de carrière menjati poklic, presedlati
changer de chemise preobleči srajco
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
changer de coiffure spremeniti pričesko
changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
changer les draps preobleči posteljo
changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
changer d'habits, de vêtements preobleči se
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
changer de logement preseliti se
changer de mains menjati lastnika
changer de pas menjati korak
changer de place premestiti se
changer de résidence spremeniti bivališče
changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
changer subitement sprevreči se (vreme)
changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
il a beaucoup changé zelo se je spremenil
cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
(familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili

farsa samostalnik
1. izraža negativen odnos (absurdna situacija) ▸ bohózat, komédiaProces se sicer spreminja v farso, saj je sodišče že močno skrčilo obtožnico. ▸ A tárgyalás kezd bohózattá fajulni, hiszen a bíróság már jelentősen csökkentette a vádakat.
Pravi, da se o poslih običajno dogovorijo že vnaprej in da je licitacija navadna farsa. ▸ Azt mondja, hogy az üzletekről általában előre megállapodnak, és az árverés egy bohózat.

2. (dramsko delo) ▸ bohózat, komédiaNjegove drame vsebujejo elemente farse. ▸ Drámái a bohózat elemeit tartalmazzák.

prevreči (prevržem) umwerfen; umstoßen (tudi figurativno)
| ➞ → sprevreči se

sprevréči (sprevračati resnico, pomen besed) altérer, dénaturer, fausser, déformer, donner une entorse à

sprevreči se (vreme, mnenje) (se) changer subitement, tourner; (na hudo) dégénérer en quelque chose

sprevréči (resnico, dejstvo) tergiversar, falsear, desfigurar ; (smisel) interpretar torcidamente

sprevreči se degenerar, bastardear
sin se mu je sprevrgel su hijo ha degenerado

transición ženski spol prehod

en estado de transición v prehodnem stanju
períodu, época de transición prehodna doba
sufrir una transición brusca sprevreči se, spremeniti se

verkehren Verkehrsmittel: voziti; Menschen: obiskovati; geschlechtlich: občevati; verkehren mit vzdrževati stike z, družiti se z; verkehren in redno hoditi v; ins Gegenteil verkehren preobrniti; sich verkehren in sprevreči se v