Franja

séme (-éna) n

1. seme; agr. semente, semenza:
hibridno seme seme ibrido
trda, oljnata semena semi duri, oleosi
bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
pog. praprotno seme spora di felce
biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza

2. pejor.
seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani

3. pren. seme:
seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio

4. biol. seme, sperma:
izliv semena eiaculazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale)

semen množina semina [sí:mən, séminə] samostalnik
botanika seme
medicina, zoologija seme; sperma

sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)

1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.

2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.

3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.

4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih).

sperm¹ [spə:m] samostalnik
sperma, človeško (moško) ali živalsko seme
figurativno kal, klica, izvor

sperme [spɛrm] masculin, biologie (moško) seme, sperma (ki jo izloča moški spolni organ)

семя n seme; zarodek; (zast.) potomstvo; sperma

сі́м’я -я і сі́мені с., séme -éna s., spêrma -e ž.

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀντάω (ἄντα) ep. ion. poet. [impf. ἤντεον] 1. nasproti prihajam, hodim, spopadem, spoprimem se s kom, napadem koga τινί; srečam koga, snidem se s kom τινός; deležen postanem česa, pridem do česa, dobim (slučajno) kaj od koga δαίτης, μάχης, ξεινίων; κακῶν zadene me nesreča; ὀπωπῆς zadobim pogled v kaj, vidim kaj, τινός ὑπό τινος trpim, dogodi, pripeti se mi kaj od koga. 2. pri stvarnem subjektu: tičem se česa, segam do, ἃ(sc. γονή) δὲ σπέρμα (acc. ozira) ἄντασ' Ἐρεχθεϊδᾶν ki po krvi (rodu) dosega (ali sega do) Er.

ἄ-σπερμος 2 (σπέρμα) ep. brez zaroda, brez potomcev.

ἐξ-ανίστημι I. trans. storim, da kdo vstane ali odide, postavljam na noge, obujam θανόντας, pre-, izpodim iz česa, pre-, izženem τινά τινος, πόλιν (izženem prebivalce in) opustošim, razdenem, σπέρμα obudim zarod NT. II. intr. [aor. ἐξανέστην, pf. ἐξανέστηκα] 1. vstanem, vzdignem se; odrinem, izselim se; vstanem in se odpravim kam δεῦρο ἐξαναστῶμεν εἰς τὴν αὐλήν; planem iz zasede. 2. opustošim se, izgnan sem, izpodi me kdo iz dežele. 3. izgubim vsled jeze zavest, razsrdim se, ὀργῇ jeza me zmeša.

ἐπι-ζέω [aor. ἐπέζεσε] ion. poet. 1. intr. vrem, vzkipim νεότης, zavrem, razburjam se; o bolečini: žgem, pečem, δεινὴ ὀργὴ ἐπέζεσε σπέρμα se je vnela proti. 2. trans. poet. razgrevam.