Franja

ožáriti òžārīm
1. speči: ožarila me kopriva
2. ozariti: sunčane zrake ožarile su oblake

per-coquō -ere -coxī -coctum (per in coquere)

1. prekuha(va)ti, dokuhati, na mehko (s)kuhati: carnes Plin., legumina Vitr., aliquid in furno Fest.

2. dopeči, speči: placentam Ca., panem Sen. ph.

3. metaf.
a) dozoriti: mora percoquit uvas O., sol percoquit fructūs Sen. ph., nam et sic facilius insolatur humus et fructus percoquitur Col., pingues terrenique colles … opimam messem serius tantum sed non minus percoquunt Plin. iun.
b) ogre(va)ti, razgre(va)ti, segre(va)ti: humorem Lucr., nullo modo facilius arbitror terram ab sole percoqui Ci. fr.
c) ožgati, počrniti: nigra virûm percocto saecla colore Lucr. (o črncih).

Schläfer, der, (-s, -) speči, oseba, ki spi; Tierkunde polh; ein guter/schlechter Schläfer sein dobro/slabo spati

sopōrō -āre -āvī -ātum (sopor)

I. trans.

1. uspavati, omamiti (omamljati): serpentes Plin., ut … soporetur illa sopore enecans vis earum Plin., deinde iterum soporatur (sc. aeger) Cels. zaspi.

2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: multo soporant imbre rogum Stat. — Od tod pt. pf. sopōrātus 3
a) uspavan = zaspal, speč: soporatos invadere hostes O., artūs, vellera Val. Fl., aquatilia ipsa quiete cernuntur … soporata Plin.
b) uspavalen, uspavajoč, omamljajoč, omamen: ramus vi soporatus Stygiā V., melle soporata et medicatis frugibus offa V., soporatae linguae Cl. —

II. intr. spati: Ambr., soporantes oculi (pren.) Ven.; subst. sopōrāntes -ium, m speči: securitas soporantium Cass.

spèći spèčēm, oni spèkū, spèci, spèkoh spȅče, spȅkao spèkla speči: speći meso, kruh, hljeb

upèćati -ām dial. speči: upećati hljeb

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

žȅgnuti -nēm speči, zapeči: kao da ga nešto žegnu u duši

žȉžnuti -nē speči: žižnuo me je ugarkom; griju, greju vodu dok ne žižne u prst; pomisao na prošlost žižnula me neugodno

ви́пекти -печу док., spêči spêčem dov.

изжарить speči;

испечь izpeči, speči

пережаривать, пережарить (pre)žgati, preveč prepeči; (vse) speči

посма́жити -жу док., spêči spêčem dov., sprážiti -im dov., poprážiti -im dov., ocvréti ocvrèm dov.

сжарить speči, spražiti

спекти́ спечу́ док., spêči spêčem dov.

ausbacken (backte/buk aus...) do konca speči; in Öl: cvreti, fritirati

crisp² [krisp] prehodni glagol & neprehodni glagol
kodrati (se); hrustljavo (se) speči; hrustljati

*havir [avir] verbe transitif le na površini speči (meso) osmoditi

iskókati ìskōkām speči koruzni storž: iskokati kukuruz djeci