Franja

aprobación ženski spol odobravanje, odobritev, soglasje, aprobacija (za natis); preskusna doba

aprobáre -ări f odobritev, soglasje

aquiescencia ženski spol privolitev, soglasje

armonia f

1. ubranost

2. glasba harmonija

3. skladnost, soglasje:
armonia di colori skladnost barv
armonia imitativa onomatopoija
in armonia con v soglasju s, z; skladno s, z
agire in armonia con le leggi morali ravnati skladno z moralnimi zakoni

4. pren. sloga, soglasje:
vivere in buona armonia živeti v lepi slogi

armonía ženski spol harmonija, soglasje, ubranost; skladnost, sloga, mir

armoníe -i f

1. skladnost, soglasnost, ubranost, harmonija

2. sloga, soglasje

asentimént n privolitev, pristanek, soglasje

asentimiento moški spol privolitev, soglasje

asonancia ženski spol asonanca; harmonija, soglasje

assēnso m privolitev, pristanek, soglasje:
dare il proprio assenso dati soglasje, privoliti
negare il proprio assenso ne dati soglasja, ne privoliti
i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso dei genitori mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez privolitve staršev

assentiment [asɑ̃timɑ̃] masculin privolitev, soglasje; odobritev

donner son assentiment à privoliti v, dati svoje soglasje za
il fit un signe d'assentiment prikimal je v znak soglasja

assentimento m pritrditev, privoljenje, soglasje

assonance [ǽsənəns] samostalnik
sozvočje, soglasje, asonanca, ujemanje samoglasnikov navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik

assonanza f

1. lit. asonanca, samoglasniški stik

2. pren., knjižno soglasje, uglašenost, harmoničnost

āstipulātiō (adstipulātiō) -ōnis, f (ā-, adstipulārī) „sodogovor“; le pren. = popolno pritrjevanje, soglasje: Plin., Q., Cod. Th., Boet.

benestare m invar.

1. blaginja, premožnost

2. privolitev, pristanek, odobritev, soglasje:
dare il benestare privoliti

chime¹ [čaim] samostalnik
zvonjenje, pritrkavanje (of med)
soglasje, harmonija, skladnost

in chime skladno

coincidence [kouínsidəns] samostalnik (with)
sovpad, hkratnost; naključje; skladnost, soglasje

concentiō -ōnis, f (concinere) soglasje, soglasno petje v zboru: Ap., caterva tota clarissimā concentione … contionata est Ci.

concēnto m knjižno skladnost, soglasje, ubranost, harmonija