Franja

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

Ausspruch, der, (-s, Aussprüche) izrek; richterlich: sodba, sklep

Befinden, das, počutje; (Meinung, Urteil) sodba

concepto moški spol pojem, ideja, misel; mnenje, sodba; spoštovanje, čislanje; (dober) glas; besedna igra

tener un alto concepto de imeti visoko mnenje o
en concepto de v svojstvu
en concepto de honorario kot honorar
en mi concepto po mojem mnenju
en un concepto kratko in malo
por todos conceptos v vsakem pogledu
bajo todos los conceptos vsekakor
emitir concepto (sobre) svojo sodbo izraziti (o)
formarse concepto de predstavljati si

concētto m

1. pojem, misel, ideja, koncept:
il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla

2. mnenje, sodba:
avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec

3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov

decisión ženski spol odločitev, sklep; odredba; sodba; odločnost

decisión arbitral arbitraža, razsodba
tomar una decisión odločiti se
falto de decisión neodločen, brez energije

Erachten, das, presoja, mnenje, sodba; meines Erachtens po mojem mnenju

Erkenntnis², das, (-ses, -se) Recht sodba

esteem² [istí:m] samostalnik
arhaično sodba (for)
spoštovanje čislanje; ugled; cenitev

to hold in high esteem visoko ceniti
to enjoy no great esteem ne biti preveč v časteh
to be in great esteem with s.o. imeti pri kom velik ugled

estimation [estiméišən] samostalnik
spoštovanje, čislanje; cenitev, ocena, mnenje, sodba

to hold (ali have) in estimation ceniti, spoštovati
to grow out of estimation zgubiti ugled
in my estimation po moji oceni, po mojem mnenju

estimativa f knjižno zmožnost presojanja; sodba

estimazione f knjižno

1. spoštovanje:
essere in grande estimazione biti zelo spoštovan, cenjen

2. ocena, sodba

exīstimātiō (starejše exīstumātiō) -ōnis, f (exīstimāre, exīstumāre) „cenitev“, od tod

1. mnenje, misel, sodba: Ap., quod ad praetoris existimationem adtinet Ci., existimatio hominum Ci. ali omnium Ci., C. javno mnenje, non illa tacita existimatio, … sed vehemens … populi Romani iudicium Ci. (iudicium je krepkejša soznačnica), non est tibi his solis utendum existimationibus ac iudiciis Ci. ep., existimatio populi Ci., vulgi C., existimatio communis omnibus est L. o tem lahko sodi vsakdo, kakor hoče, non militis de imperatore existimationem esse L. ne pristoji vojaku soditi o … , vestra est existimatio L. o tem gre sodba vam, dictum ullum factumve eius existimatione aliqua laesisse Suet. s kako lahko grajo, clandestinae existimationes Plin. iun.

2. dober glas, dobro ime, sloves, poštenje: Corn., Suet., quibus litteris existimatio C. Verris laederetur Ci., habet existimationem multo sudore conlectam Ci., existimationem offendere Ci., perdere, oppugnare Ci. ep., eius existimatio agitur N. gre za njegovo dobro ime, opulentissimo regno praeposuit bonam existimationem N., nullum detrimentum existimationis fecit N. njegova čast ni nič trpela; occ. (za)up = kredit: homini … sine honore, sine existumatione, sine censu Ci., ad debitorum tuendam existimationem C.

Gericht², das, (-/e/s, -e)

1. Recht sodišče, vor Gericht bringen spraviti pred sodišče; vor Gericht kommen priti pred sodišče; beim Gericht verklagen tožiti pred sodiščem

2. (Richterspruch) sodba; Jüngstes Gericht poslednja sodba; Gottes Gericht božja sodba

3. Gericht halten über, zu Gericht sitzen soditi (komu); figurativ razsojati o; mit jemandem scharf ins Gericht gehen biti neprizanesljiv do

Gerichtsurteil, das, sodba

giudicato¹ m pravo sodba, razsodba:
passare in giudicato postati pravnomočen

giudizio m (pl. -zi)

1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje

2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje

3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek

4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne

húdžet m (t. hüdždžet, ar.) dial.
1. sodba, razsodba
2. listina, dokument

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

iūdicātiō -ōnis, f (iūdicāre)

1. sodna preiskava: omnis ea iudicatio versatur in nomine Ci.

2. sodba, dognanje: Macr., haec opinatio est iudicatio, se scire, quod nesciat Ci.