Franja

faisceau [feso] masculin butara, sveženj; šop(ek); fašina; physique snop, žarek; piramida iz pušk; svetlobni stožec (žarometa); liktorska butara šibja

faisceau lumineux svetlobni stožec
faisceau de preuves (figuré) šop, kopica dokazov
lier en faisceau povezati v butaro, v sveženj
former les faisceaux! (militaire) postavite puške v piramide!

fascícul -e n snop, sveženj

fascio m (pl. -ci)

1. snop, sveženj:
un fascio di spighe snop klasja
un fascio di documenti sveženj dokumentov
in un fascio trdno zvezan
andare in un fascio pren. propasti, razpasti
fare d'ogni erba un fascio pren. strpati vse v en koš, vse pomešati, posploševati

2. hist. (v starem Rimu simbol kraljevskega, konzulskega položaja; fašistični simbol) liktorski sveženj; liktorski snop; fascis

3. hist. politično združenje; fašistična stranka

fascis -is, m (prim. gr. φάσκος, φάκελος sveženj, butara, mak. βάσκιοι = δεσμαὶ φρύγανων butare dračja)

1. sveženj, butara, snop, breme, tovor: virgarum Pl., spicarum Varr., sarmentorum L., stramentorum ac virgultorum Hirt., lini Plin., lignorum T., epistularum Iust., Amm.; pesn. = breme: iniusto sub fasce viam cum carpit V., apes animam sub fasce dedēre V., ego hoc te fasce levabo V. (o kozličku); pren.: tot reos velut uno fasce complecti Plin. iun.

2. occ. pl. fascēs fasci, butare šib s sekiro, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi oblastniki kot znak sodne oblasti: Pl., Lucr., Aur. idr., qui beneficio populi Romani fascīs et securīs habere Ci., amicibam lictores cum fascibus Ci., demere secures de fascibus Ci., demittere (populo) fasces Ci., Plin. iun. ali fasces submittere L., Q., Fl. fasce (pred ljudstvom) povesiti ali nagniti (v znamenje spoštovanja), (pren.) fasces submittere alicui Ci. prednost da(ja)ti komu, fasces laureati (po zmagi) Ci., primos attollere fasces V., f. superbi H., iamque praeeunt novi fasces O., fasces versi (obrnjeni, pri pogrebu konzula) T., paulo ante dimissi f. Plin. iun. šele pred kratkim oddani.

3. meton. visoke častne službe, zlasti konzulat: Caesari senatus fascīs dedit Ci., petere fasces Lucr., fasces corripere S. siloma polastiti se konzulata, illum non populi fasces, non purpura regum flexit V., (populus) si detulerit fasces indigno, detrahet idem H., cuius tum fasces erant L. ki je takrat imel oblast, ki je bil takrat na oblasti, suscipere fasces Suet., fasces abrogati, retenti Fl.

fàšina ž, fašína ž (it. fascina) fašina, snop, butara protja za dreniranje ali utrjevanje rečnih bregov

Garbe, die, (-, -n)

1. snop (auch bei Strahlen)

2. Heerwesen, Militär ([Geschoßgarbe] Geschossgarbe) rafal

3. Pflanzenkunde rman

gavilla ženski spol snop, sveženj; drhal, banda

Gebinde, das, povezek, snop; posoda, steklenica, transportna posoda; im Dachstuhl: poveznik

gerbe [žɛrb] féminin snop; šop, šopek; žarkovje

gerbe de fleurs kita cvetja
gerbe d'eau vodni curek
mettre les gerbes en meules zložiti snope v kopice
une gerbe de preuves šop dokazov

gremium -iī, n (gl. grex)

1. naročje, krilo: Iovem Danaae misisse aiunt ... in gremium imbrem aureum TER., puer lactens Fortunae in gremio sedens CI., apparet filios non tam in gremio educatos quam in sermone matris CI., vomens gremium suum implevit CI., gremio eum accipit V. ga vzame v naročje, Septimius suos amores tenens in gremio CAT.; pren. krilo = varstvo, zavetje, skrb: cum Q. Metellus abstraheretur e sinu gremioque patriae CI., soror in ... fratris manibus et gremio ... consenescebat CI., haec sunt ... in gremio sepulta consulatus tui CI., terra in gremio ... semen sparsum excipit CI., quaecumque mihi fortuna fidesque (upanje) est, in vestris pono gremiis V. polagam v vaše roke, fingamus igitur Alexandrum dari nobis impositum gremio Q., ad gremium praeceptoris Q. vpričo učitelja in pod njegovim vodstvom, gremio ac sinu matris educabatur T.; pesn.: sterni gremio telluris V. na krilo zemlje = na zemljo, gr. Tethyos CL. Tetijino krilo = morsko dno.

2. metaf.
a) notranjost, notranjščina, sred(in)a, globina, globočina, dno: medio ... Graeciae gremio CI. sredi Grčije, gr. terrae mollire CI. glob(oč)ino, dno, gr. molarum PS.-V. (Moret.), Vesuli montis PLIN., mare, quod litorum gremio accipitur MEL., gr. Capuae, Thebes SIL. ali Italiae T. sred(in)a; gremium reke = struga: SIL., CL.
b) naročaj, sveženj, poseb. snop: ECCL.

haz moški spol sveženj, butar(ic)a, šop, kopica snopov; ameriška španščina snop

haz de leña butara drv
haz de paja šop slame
haz de trigo žitni snop

jérbă -e f

1. šopek

2. snop

kolobár -ja m
1. kolobar, kolut, prsten: kolobar okoli Saturna
2. kolut, kolobar: kolobar pod očmi; bik s -em v nosu; kadilec dela -e, ko kadi
3. kolut, kotur: kolobar žice; kača je zvita v kolobar
4. kolut, ringla: kolobar na štedilniku
5. svežnjić, snop: -i za v peč
6. izmjenjivanje (-men-) godišnjih usjeva

Lage, die, (-, -n) lega, položaj; (Schicht) plast, sloj, Geologie pola; Musik lega; von Muskeln: snop; im Gasthaus: runda; die Lage der Dinge stanje; nach Lage položajno; in der Lage sein moči; in die Lage versetzen omogočiti; sich in eine Lage stellen/einstellen postaviti se v položaj; sich in jemandes Lage versetzen vživeti se v (čigav) položaj; in eine schiefe Lage kommen/bringen priti/spraviti v neugoden položaj/v nevšečnosti

manipolo m

1. snop (trave, žita)

2. voj. hist. manipel (vojaška enota)

3. skupina, peščica, prgišče:
un manipolo di coraggiosi peščica neustrašnih

4. relig. manipel, naročnica

5. držaj (zobozdravniškega svedra)

mănúnchi -uri n

1. šop, snop

2. ročaj, držaj

merges -itis, f (mergae)

1. snop, otep: cerealis mergite culmi V.

2. = mergae dvorogljate žitne vile, s katerimi so sušili požeto žito in ga spravljali v kope: Plin.

mlâz m, mest. u mlázu, mn. mlázovi in mlȁzevi
1. curek: mlaz vode, krvi; vodni mlaz
2. snop: mlaz zraka snop žarkov; mlaz svjetlosti; zračni mlaz
3. rafal: mlaz metaka, elektrona
4. steber: mlaz dima
5. bohotna mladika: mlazevi su obično bujni mladari, izbijaju iz kore starijih grana

pennēllo¹ m

1. čopič:
pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
pennello per la barba ščetka za britje
pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
a pennello odlično, mojstrsko:
il vestito va a pennello obleka je kot ulita
le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
somigliarsi a pennello biti si na las podoben

2. hidravl. škarpa, obrežni zid

3. fiz. snop:
pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek

púšelj -šlja m (nj. Buschel) dijal. snop, svežanj: pušelj sena