Franja

slip away neprehodni glagol
(neoprezno) uiti, izmuzniti se, smukniti, šiniti (proč), odhiteti

how the time slips away kako čas beži

smòtati -ām
I.
1. zviti, zmotati: smotati jedro, odjeću, šator, pređu
2. ekspr. suniti, smukniti, ukrasti: smotati komu pare
3. ekspr. pospraviti, pojesti: smotati zdjelu kaše
II. smotati se
1. zviti se
2. pasti

smúknuti smûknēm
1. potegniti: smuknuti nož, sablju
2. smukniti: obazre se levo, desno, pa kao smušen smukne preko jendeka

super-lābor -lābī -lāpsus sum (super in lābī) čez (kaj) drsniti (drsati, drseti), zdrsniti (zdrsati, zdrsevati, zdrsavati), smukniti (smukati): (sc. quinqueremem) rostro ferire celeritate superlabentem (v novejših izdajah subterlabentem) L., sidera superlabebantur Sen. ph., tu senium, quodcumque superlabentibus annis fata dabunt Aus., digito superlabente (sc. čez struno) Sid.

šmȉgnuti -nēm ekspr. smukniti, švigniti

šmȕgnuti -nēm, šmúknuti šmûknēm, šmúrnuti šmûrnēm smukniti: šmugnuti u rupu, u kuću, iz kuće; zec šmugnu pod jelovu granu; njih dvojica šmuknuše u noć

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

whisk² [wisk] prehodni glagol
pomesti, obrisati; mahati z, hitro premikati
kulinarika stepati (jajce); hitro odnesti
neprehodni glagol
naglo, hitro se premikati, gibati; drveti, leteti, smukniti, švigniti, šiniti

wieseln smukniti

проскальзывать, проскользнуть plaziti se skozi kaj, preplaziti se, pretihotapi jati se, pretihotapiti se; švigati, švigniti, smukniti; pojavljati se, pojaviti se;
в его словах проскальзывал намёк v njegovih besedah je bilo čutiti namigovanje

шмыгать, шмыгнуть smukati sem ter tja, smukniti;
ш. ногами drsati z nogami;
ш. носом smrkati

durchflutschen smukniti skozi, izmuzniti se

durchhuschen smukniti skozi

einfahren^*

1. peljati, voziti v/na, pripeljati v/na, Bergbau iti v jamo, spustiti se v jamo, Jagd Fuchs in den Bau: smukniti v

2. transitiv ein Auto usw.: uvoziti

3. (mit einem Fahrzeug beschädigen) poškodovati, podreti (z vozilom)

4. die Ernte: spravljati, ein Flugzeug Räder, Landeklappen: uvleči, vrniti v nevtralni položaj; in den Hochofen: polniti v, stresati v; Verluste: figurativ prigospodariti; sich einfahren figurativ postati navada, priti v navado

ēlābor -lābī -lāpsus sum

1. izmuzniti se, smukniti iz … , splaziti se iz … , (z)drkniti: Pl., Plin. iun., foras elapsa volabant corpora Lucr., anguis ex columna lignea (ex oculis) elapsus L., animal ex utero elapsum Ci., Manlii cuspis super galeam hostis elapsa est L. je oprasnilo čelado, quidquid incidit, fastigio musculi elabitur C. zdrkne, circum perque duas arctos elabitur Anguis V.; pesn.: ignis frondes elapsus in altas V. kvišku sukljajoč.

2. pasti iz … , izpasti: sica ista de manibus elapsa est Ci., elapsae manibus cecidere tabellae O., languidis manibus magis elapsa quam excussa tela Cu., gladius ei e manu elapsus Iust.; pren.: mihi est elapsa illa causa Ci., mos de manibus elabitur Ci., occ.: izviniti se, izpahniti (izpahovati) se: id, quod elapsum est, digitis restitui Cels., articuli elabuntur in priorem … partem Cels., elapsos in pravum artus T. da so … le izpahnjeni.

3. pren. ubežati, zbežati, umakniti (umikati) se, uiti, uteči; o bežečih: frater meus est ex vestro ferro ac manibus elapsus Ci., pauci ex proelio elapsi C., Pyrrhi de caede el. V.; z dat.: mediis Achivis elapsus V., elabi telis Achivûm V., custodiae T.; inter tumultum elabi L.; abs.: ut invito Eumene elabi non posset N.; poklas. tudi trans. (kakor effugere): elabi pugnam aut vincula T., custodias T., statua bis vim ignium elapsa T.; occ.
a) jur. = rešiti se, izkopati se iz … : te ex hoc crimine elapsurum arbitrabare? Ci., nec elabi potuit alio accusatore Ci., elabi ex iudicio Ci., reus ne elabatur Ci.
b) v drugih primerih: ex isto ore verbum elabi potest? Ci. priti, in servitutem elabi L. v sužnost priti, assensio elabitur Ci. gine, suspicione elabi Ci. uiti, odtegniti se, animi corporibus elapsi Ci. ki so se ločile, imperfecta tibi elapsast ingrataque vita Lucr. ti je izginilo; e memoria elabi Corn. ali memoriae elabi Sen. rh. uiti iz spomina, pasti iz glave; v istem pomenu (pesn.) tudi elapsus felix de pectore Magnus Lucan. in abs.: quia (optimi sensus) interdum elabuntur Q.

heraushuschen smukniti iz

hereinhuschen smukniti noter

hereinschlüpfen smukniti v

hervorschlüpfen smukniti iz

hinausschlüpfen smukniti ven