Franja

Schwarz-Tanne, die, Pflanzenkunde smreka

smr̂č m, smȑča ž bot.
1. smreka, Picea abies
2. brin, Juniperus oxycedrus

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

ель f (bot.) jelka, smreka

смере́ка -и ж., smréka -e ž.

Araukarie, die, (-, -n) Pflanzenkunde sobna smreka, aravkarija

aznacho, aznallo moški spol rdeča smreka, pritlikava smreka

Blaufichte, die, Agronomie und Gartenbau srebrna smreka

épinette [epinɛt] féminin

1. musique špinet

2. pletena gajbica za perutnino (za pitanje)

3. botanique kanadska smreka

maypole [méipoul] samostalnik
mlaj, obeljena smreka

pimpollo moški spol mlada smreka; drevesce; poganjek, mladika; (rožni) popek; postaven, čeden dečko

pīnaster -trī, m in f (pīnus) bot. divja smreka: Plin.

pinotea ženski spol amerikanska smreka

Schmucktanne, die, Pflanzenkunde aravkarija, sobna smreka

Weißfichte, die, Pflanzenkunde bela smreka

Zimmertanne, die, Pflanzenkunde sobna smreka, aravkarija

ёлка f jelka, smreka: novoletno drevesce

abete f bot. jelka, hoja (Abies alba)
abete rosso smreka
legno di abete jelovina

bel [éu] (-a, -o) weiß
snežno bel schneeweiß, lilienweiß, blütenweiß
bel kot zid, bel kot kreda od strahu ipd.: kreideweiß, käseweiß, geisterbleich
bel kot smrt [leichenblaß] leichenblass
|
mlečno bel milchweiß, milchfarben
biserno bel perlfarben
srebrno bel silberweiß
|
beli: beli kruh weißes Brot, das Weißbrot
beli dan [hellichter] helllichter Tag, ➞ → dan
beli svet die weite Welt
medicina beli lišaj (vitiligo) die Scheckhaut
beli pinot vino: der Weißburgunder
beli štrajk der Bummelstreik
medicina beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, der [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss
metalurgija beli žar die Weißglut
bela: bela barva das Weiß, die Weißfärbung
bela gniloba die Weißfäule
bela kava der Milchkaffee
bela knjiga das Weißbuch
bela krvnička der Lymphozyt
bela lisa weißer Fleck
bela litina der [Weißguß] Weißguss
bela lužina die Weißlauge
bela moka weißes Mehl
bela magija weiße Magie
bela nedelja weißer Sonntag
bela obreza der Weißschnitt
bela opojnost (sneg) weiße Pracht
bela palica za slepe: der Blindenstock
bela pločevina das Weißblech
bela rasa die weiße Rasse
bela riba der Weißfisch
bela vrana figurativno weißer Rabe
bela žena die Fee, Weiße Frau
|
belo: belo blago - trgovina z belim blagom der Mädchenhandel, der Menschenhandel
belo lepilo (mizarsko lepilo) der Weißleim
belo perilo die Weißwäsche
belo vino der Weißwein
belo zlato das Weißgold
belo črtast [weißgestreift] weiß gestreift
belo lisast [weißgefleckt] weiß gefleckt
|
rastlinstvo, botanika beli javor der Traubenahorn
beli mah das Weißmoos
beli topol die Weißpappel
beli gaber die Weißbuche
beli topol die Silberpappel
bela detelja der Weißklee, Kriechender Klee
bela jelka die Weißtanne, die Edeltanne
bela lilija Weiße Lilie, Madonnenlilie
bela mrtva kopriva der Bienensaug
bela narcisa die Dichternarzisse
bela omela der Hexenbesen
bela smreka die Weißfichte
bela vrba die Weißweide, die Silberweide
|
živalstvo, zoologija beli galeb die Elfenbeinmöwe
beli kit der Weißwal
beli medved der Polarbär
beli netopir die Weißfledermaus
beli volk der Polarwolf
beli gams die Schneeziege
bela lisica der Weißfuchs
bela miš Weiße Maus
bela pastirica Weiße Bachstelze
bela štorklja der Weißstorch
bela uš die Kleiderlaus, die Kopflaus
bela muha die Mottenlaus
|
figurativno bogovi v belem die Götter in Weiß
princ na belem konju der Märchenprinz
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
vidiš bele miši figurativno du siehst Gespenster

cepljiv pridevnik
1. fizika (o lastnosti elementa) ▸ hasadóKritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.

2. (o lesu) ▸ hasadó, hasítható
Smreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.