dekoracij|a ženski spol (-e …) der/das Dekor; die Dekoration
slikar dekoracij der Dekorationsmaler
dekoracije množina die Ausstattung
Zadetki iskanja
- denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzpomanjkanje denarja ▸ pénzhiányporaba denarja ▸ pénz felhasználásazbiranje denarja ▸ pénzgyűjtésdenar davkoplačevalcev ▸ adófizetők pénzezapravljanje denarja ▸ pénzpazarlásvračilo denarja ▸ pénzvisszatérítéstrošenje denarja ▸ pénzköltésčrpanje denarja ▸ pénz lehívásadenar vlagateljev ▸ beruházók pénzedenar varčevalcev ▸ megtakarítók pénzedenar sponzorjev ▸ szponzorok pénzedenar banke ▸ bank pénzeveliko denarja ▸ sok pénzogromno denarja ▸ rengeteg pénzpremalo denarja ▸ túl kevés pénzproračunski denar ▸ költségvetési pénzdavkoplačevalski denar ▸ adófizetői pénzdržavni denar ▸ állami pénzjavni denar ▸ közpénzevropski denar ▸ európai pénzprivarčevan denar ▸ megtakarított pénzprislužen denar ▸ megkeresett pénzzbirati denar ▸ pénzt gyűjtslužiti denar ▸ pénzt keresporabiti denar ▸ pénzt elköltnakazati denar ▸ pénzt átutalvložiti denar ▸ pénzt befektetukrasti denar ▸ pénzt ellopposoditi denar ▸ pénzt kölcsönözdenar za obnovo ▸ felújításra szánt pénzdenar za gradnjo ▸ építésre szánt pénzdenar za plače ▸ bérekre szánt pénzdenar za zdravstvo ▸ az egészségügyre szánt pénzdenar za raziskave ▸ kutatásokra szánt pénzponarejanje denarja ▸ pénzhamisításposojanje denarja ▸ pénzkölcsönzésdenar iz proračuna ▸ költségvetési pénzdenar od prodaje ▸ eladásból származó pénz, értékesítésből származó pénzne imeti ▸ nincs pénzene nakazati ▸ pénzt nem utalja átrazmetavati z denarjem ▸ dobálózik a pénzzelvarčevati z denarjem ▸ pénzt spórolprositi za denar ▸ pénzt kérv zameno za denar ▸ pénzért cserébeprerazporeditev denarja znotraj občinskega proračuna ▸ pénz községi költségvetésen belüli átcsoportosításapridi do denarja po nezakoniti poti ▸ illegális úton pénzhez jutzbirati denar v dobrodelne namene ▸ jótékonysági célokra pénzt gyűjtZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar
2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzkuverta z denarjem ▸ kontrastivno zanimivo pénzes borítékovojnica z denarjem ▸ kontrastivno zanimivo pénzes borítékkovček z denarjem ▸ kontrastivno zanimivo pénzes táskatorbica z denarjem in dokumenti ▸ táska pénzzel és okmányokkalponarejen denar ▸ hamis pénzukraden denar ▸ lopott pénzdvigniti denar na bankomatu ▸ bankautomatán pénzt felveszNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar
3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam. - figúra (-e) f
1. um. (kip, podoba) figura; immagine, statua:
bronasta figura figura, statua in bronzo
slikar se poleg tihožitij ukvarja z ženskimi figurami il pittore, oltre alle nature morte, ritrae figure femminili
geometrična figura figura geometrica
2. (oseba kot nosilec kake lastnosti) figura; tipo:
simpatična, klavrna figura figura simpatica, meschina
pejor. biti kje čisto navadna figura, biti za figuro essere solo un figurante
3. (oseba, lik kot literarna upodobitev) personaggio
4. šah., igre figura
5. (skupina med seboj povezanih gibov pri plesu in nekaterih športih) figura
6. lit.
retorična figura figura retorica
govorna figura figura di parola
miselna figura figura di pensiero, di concetto
7. muz. figura - flamski pridevnik
(o Flamski in Flamcih) ▸ flamandflamski umetnik ▸ flamand művészflamski slikar ▸ flamand festőművészflamski jezik ▸ flamand nyelvflamska vlada ▸ flamand kormányflamska regija ▸ flamand régióflamska pisateljica ▸ flamand íróflamsko slikarstvo ▸ flamand festészetflamska umetnost ▸ flamand művészetflamski parlament ▸ flamand parlamentflamska skupnost ▸ flamand közösség - florentinski pridevnik
ponavadi v zgodovinskem kontekstu (o Firencah in Firenčanih) ▸ firenzeiflorentinski kipar ▸ firenzei szobrászflorentinska galerija ▸ firenzei galériaflorentinska umetnost ▸ firenzei művészetflorentinska renesansa ▸ firenzei reneszánszflorentinski slikar ▸ firenzei festőművészflorentinski umetnik ▸ firenzei művészflorentinski trgovec ▸ firenzei kereskedőflorentinska katedrala ▸ firenzei katedrálisflorentinska družina ▸ firenzei családSopomenke: firenški - francoski pridevnik
(o Franciji in Francozih) ▸ franciafrancoski predsednik ▸ francia elnökfrancoska vlada ▸ francia kormányfrancoski parlament ▸ francia parlamentfrancosko mesto ▸ francia városfrancoska prestolnica ▸ francia fővárosfrancoska obala ▸ francia partfrancoski avtomobil ▸ francia autófrancoski jezik ▸ francia nyelvfrancoska kultura ▸ francia kultúrafrancoski film ▸ francia filmfrancoski igralec ▸ francia színészfrancoski šanson ▸ francia sanzonfrancoska kuhinja ▸ francia konyhafrancoski sir ▸ francia sajtfrancosko vino ▸ francia borfrancoski pisatelj ▸ francia írófrancoski pesnik ▸ francia költőfrancoski slikar ▸ francia festőfrancoski nogometaš ▸ francia labdarúgófrancoski departma ▸ francia megye, francia tartományfrancoska kolonija ▸ francia gyarmatfrancoski kralj ▸ francia királyfrancoski cesar ▸ francia császárPovezane iztočnice: francoska Riviera, francoski jezik - fréska fresque ženski spol
fresko slikarija peinture ženski spol àfresque
slikar fresk, freskant peintre moški spol de fresques, fresquiste moški spol - geniálen (-lna -o) adj. geniale, di genio:
genialni iznajditelj, slikar, znastvenik inventore, pittore, scienziato geniale
genialno odkritje scoperta geniale - gledališk|i (-a, -o) theaterwirksam; Theater- (direkcija die Theaterdirektion, izvedba die Theatervorführung, kritika die Theaterkritik, predstava die Theateraufführung, die Theatervorstellung)
gledališki list das Programmheft
gledališki slikar der Bühnenmaler
gledališko kukalo der Operngucker - ikon|a [ó] ženski spol (-e …) die Ikone
slikar ikon der Ikonenmaler - impresioníst(ičen) impressionniste (moški spol)
impresionistični slikar(ji) peintre(s) moški spol, (množina) impressionniste(s) - inspirírati (-am)
A) perf., imperf. (navdihniti, navdihovati) ispirare; dare l'iniziativa:
državnikov obisk je inspirirala želja po sodelovanju la visita dello statista è partita dal desiderio di collaborazione
B) inspirírati se (-am se) perf., imperf. refl. ispirarsi:
slikar se je inspiriral v naravi il pittore si ispira alla natura - interiêr interior
slikar interiêrov interior decorator - izvések signboard, sign
trgovinski izvések shop sign
slikar izvésekkov sign-painter - kralj samostalnik
1. (vladar) ▸ királyšpanski kralj ▸ spanyol királyfrancoski kralj ▸ francia királymogočni kralj ▸ fenséges királynekdanji kralj ▸ egykori királykronati kralja ▸ királyt megkoronáz, királlyá koronázodstaviti kralja ▸ királyt megfosztja trónjátólzarota proti kralju ▸ király elleni összeesküvésrazglasiti za kralja ▸ királlyá kikiált, kikiállt királynakpoklekniti pred kraljem ▸ király előtt letérdelkralj in kraljica ▸ király és királyné, király és királynőšvedski kralj ▸ svéd királybelgijski kralj ▸ belga királyangleški kralj ▸ angol királyVstaja proti kralju je izbruhnila januarja 1820. ▸ A király elleni lázadás 1820 januárjában tört ki.
Friderik IX. je bil danski kralj med letoma 1947 in 1972. ▸ IX. Frigyes Dánia királya volt 1947 és 1972 között.
2. (najpomembnejši predstavnik) ▸ királykralj med vini ▸ borok királyakralj popa ▸ pop királya, popkirálykralj polke ▸ polka királya, polkakirályrazglasiti za kralja ▸ királlyá nevezNovinarji so igralca razglasili za kralja hitre prehrane. ▸ A színészt az újságírók a gyorséttermek királyává nyilvánították.okronati za kralja ▸ királlyá koronázmamilarski kralj ▸ kontrastivno zanimivo drogbáróJelene poznamo kot veličastne in vzvišene kralje gozdov. ▸ A szarvasokat az erdők fenséges és büszke királyaiként ismerjük.
Necenjeni slikar je postal kralj ponarejevalcev. ▸ Az el nem ismert festő a hamisítók királya lett.
Sopomenke: mogotec
3. (šahovska figura) ▸ királyčrni kralj ▸ fekete királybeli kralj ▸ fehér királynasprotnikov kralj ▸ ellenfél királyaČrni je žrtvoval figuro za napad na nasprotnikovega kralja. ▸ A fekete feláldozott egy figurát a király megtámadására.napasti kralja ▸ királyt megtámadpoložaj kralja ▸ király helyzeteKralj gre na položaj trdnjave, trdnjava pa na položaj kralja. ▸ A király a bástya, a bástya pedig a király helyére lép.
4. (igralna karta) ▸ királypikov kralj ▸ pikk királysrčev kralj ▸ szív királykrižev kralj ▸ treff királyV rokah je držal karto križevega kralja. ▸ A treff királyt tartotta a kezében.karov kralj ▸ káró királyVrednost asa je 4 točke, kralja 3 točke, dame 3 točke in fanta 1 točka. ▸ Az ász 4-et, a király 3-at, a dáma 2-t, a bubi pedig 1 pontot ér. - lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.
3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare - lovíti (-ím)
A) imperf. ➞ uloviti
1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare
2. catturare, intercettare, prendere
3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere
4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo
5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti
6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte
7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.
1. acchiapparsi
2. tenersi in bilico
3. correre
4. essere incerto; esitare
5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi
6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza - marína (mornarica in slikarstvo) marine moški spol ; (pristanišče za jahte) port moški spol de plaisance (pour voiliers)
slikar marin peintre moški spol de marines - miniatúra miniature
v miniatúri in miniature
slikar miniatúr miniaturist
slikati v miniatúri to miniature - naíven (-vna -o) adj.
1. ingenuo; innocente, candido:
varati naivne ljudi ingannare gli ingenui
otroško naiven di un'ingenuità infantile
2. ekst. ingenuo, semplice, credulone; pejor. grullo; pog. minchione:
pren. šalj. naivna deklica pollastra
delati se naivnega fare il pollo
3. um. naïf:
naivna umetnost arte naïf
naivni slikar, umetnik (pittore, artista) naïf