Franja

dīvīnō -āre -āvī -ātum (dīvīnus)

1. od boga (božanstva) navdahnjen biti, bodoče stvari vnaprej vedeti, prerokovati, vedeževati: Pl., Ter., ut (deus) praeter ceteros divinaret Ci., eveniunt, ut praedicta sunt a divinantibus Ci., non possum divinare Ci., divinare … magnus mihi donat Apollo H., divinat ut fanaticus Iuv.

2. pren. (za)slutiti, predvide(va)ti, sumiti, domnevati, uganiti (ugibati); abs.: quiddam (nom.) praesentiens atque divinans Ci. nekakšna slutnja, hoc erat, hoc, animo quod divinante timebam O., non divinavi Cu., munera divinandi Amm.; z de: d. de belli diuturnitate Ci., de exitu N.; trans. z obj. v acc.: neque ego … divinabam futura Ci. ep., animo non divinante futura O., ut nihil boni divinet animus L.; z ACI: ut mihi iam tum divinasse ille videatur hanc urbem sedem aliquando … summo esse imperio praebituram Ci., si divinassent concedendo omnia … plebem … asperiorem futuram L., num igitur facturum eum divinare potui? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quid futurum sit latrocinio tribunorum, non divino Ci., quisquamne divinare potest, quid vitii in auspiciis futurum sit? Ci., neque augures divinare … potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L.

domnijèvati se dòmnijevām se (ijek.), domnévati se dòmnēvām se (ek.) slutiti, dozdevati se, domnevati: ja se nešto domnijevam, biće to Đokino maslo

doslućívati -slùćujēm slutiti: doslućivati dobro i radost

dream^*2 [dri:m] neprehodni glagol & prehodni glagol
sanjati, sanjariti; razmišljati, premišljevati; slutiti

I should not dream of doing it še na misel mi ne pride, da bi to storil

entrever* (glej ver) nerazločno (bežno) videti, slutiti, domnevati

entrevoir* [-vwar] verbe transitif bežno, nejasno videti; figuré predvideti, slutiti; opaziti, odkriti

erahnen slutiti, zaslutiti

expect [ikspékt] prehodni glagol
pričakovati, slutiti, upati, računati na kaj
pogovorno misliti, domnevati

flairer [flɛre] verbe transitif o-, za-vohati; odkriti, (za)slutiti

flairer une odeur, une chaise zavohati vonj, ovohati stol
flairer un piège zavohati, zasumiti, uganiti past

foreknow^* [fɔ:nóu] prehodni glagol
predvidevati, slutiti

foresee [fɔ:sí:] prehodni glagol
naprej videti, slutiti, predvideti, napovedati

gátati gȃtām
1. vedeževati, bajati: gatala baba da nije mraza
2. ugibati: sve gatamo: hoće, neće, hoće, neće
3. prerokovati: gatati u pleće
4. pričakovati, slutiti: kada se zgusnu oblaci iznad planine, ne gataj dobra ovim poljima

gloom² [glu:m]

1. prehodni glagol
zatemniti; užalostiti; zasenčiti

2. neprehodni glagol
mračiti, oblačiti se; slutiti, nejasno videti; biti mrk, potrt, žalosten

imaginar izmisliti (si), predstavljati si; slutiti, domnevati; domišljati si, na misel priti; bloditi

¡ni imaginarlo siquiera! še daleč ne! ni misliti kaj takega!
nunca lo hubiera imaginado nikdar si ne bi bil tega mislil
imaginarse predstavljati si
¡imagínese! predstavljajte si! zamislite si!

immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)

1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)

2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati

3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše

indovinare v. tr. (pres. indovino) uganiti; predvidevati; slutiti:
indovinare il desiderio di qcn. uganiti željo nekoga
tirare a indovinare absol. iti se uganke
non ne indovina una nobene ne ugane

inkle [íŋkəl]

1. samostalnik
platnen trak, koper

2. prehodni glagol
britanska angleščina, narečno slutiti

intēndere^*

A) v. tr. (pres. intēndo)

1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled

2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!

3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. slišati; zvedeti

5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem

6. nameravati, kaniti; zahtevati

7. slutiti

B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na)

intuí -iésc vt. (za)slutiti

intuire v. tr. (pres. intuisco)

1. nagonsko spoznati; slutiti

2. ekst. zavedati se