Franja

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)

callum -ī, n, redkeje callus -ī, m

1. trda (debela, tolsta) koža, žulj, otiščanec, oguljenina: Lucr., Plin., Suet., mihi... calceamentum callum solorum Ci., c. apru(g)num Ca. ap. Plin., Pl., tudi samo callum Pl. debela svinjska koža; medic. trdina, trdica: interdum vetustas ulcus occupat induciturque ei callus Cels., callum iocineribus obducere Sen. ph. strditi jetra.

2. skorja: terrae, salis Plin.; tudi trda koža nekaterih rastl. in sadežev: Plin.

3. pren. otrdelost, topost, zakrknjenost, brezčutnost: labor quasi callum quoddam obducit dolori Ci., animis cogitatio callum vetustatis obduxerat Ci. je bila otopila, ingenio callum inducere Q. storiti nedovzetnega, tristitia iam videtur duxisse callum Sen. ph. da je otopela.

cáscara ženski spol lupina; (drevesna) skorja

de (la) cáscara amarga zanikrn in prepirljiv; zelo napreden; republikanski
patatas cocidas con cáscara krompir v oblicah
de mucha cáscara (Am) zelo pameten

chapeau [šapo] masculin klobuk; technique pokrov; (krušna) skorja; kratek odstavek, ki uvaja kak članek

chapeau bas! klobuk dol! (v spoštovanju)
brosse féminin, carton masculin à chapeau krtača, škatla za klobuk
chapeau d'homme, de femme moški, ženski klobuk
chapeau de feutre, de paille, haut de forme mehak klobuk, slamnik, cilinder
chapeau chinois glasbilo, sestavljeno iz bakrenega klobuka s kraguljčki
chapeau melon trd klobuk, polcilinder
coup masculin de chapeau pozdrav z odkritjem klobuka; komu izkazano spoštovanje
(populaire) en baver des ronds de chapeau zelo se čuditi, zelo občudovati
donner un coup de chapeau à quelqu'un odkriti se komu
enfoncer son chapeau potisniti si klobuk globoko v čelo
mettre son chapeau pokriti se
gorder, enlever (ali: ôter) son chapeau obdržati klobuk na glavi, sneti z glave klobuk
mettre son chapeau de travers (figuré) postrani si dati klobuk na glavo
parler, saluer chapeau bas govoriti, pozdraviti z veliko spoštljivostjo, s klobukom v roki
recevoir le chapeau postati kardinal (o škofu)
tirer son chapeau à quelqu'un odkriti se komu, priznati mu zasluge
travailler du chapeau (familier) biti nor

coájă coji f

1. skorja

2. lupina

3. olupek

corteccia f (pl. -ce)

1. lubje

2. skorja; lupina:
corteccia del pane skorja kruha; pren. zunanjost, vnanjščina:
fermarsi alla corteccia gledati le zunanjost, površno poznati

3. anat. skorja; korteks:
corteccia cerebrale možganska skorja

cortex množina cortices [kɔ́:teks, kɔ́:tisi:z] samostalnik
botanika lubje, skorja
anatomija opna

cerebral cortex možganska opna

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

corteza ženski spol drevesna skorja, lubje; skorja; lupina; neizbrušenost, grobost, neuglajenost; revščina

corteza crujiente hrustava (krušna) skorja

costra ženski spol skorja; koža; prevleka (na tekočini); krasta; utrinek

crōsta f

1. skorja; ekst. skorja trdega kruha

2. pren. površina, zunanjost

3. geol.
crosta terrestre zemeljska skorja

4. med. krasta

5. umet.
crosta di un quadro barvna luska na sliki; pren. slabš. zmazek

croûte [krut] féminin (krušna) skorja; zgornja plast; kos kruha; prigrizek; preživljanje, figuré kruh; médecine krasta; familier slaba slika; neapretirano usnje; familier lenuh, nesposoben, omejen, okostenel človek

croûte terrestre zemeljska skorja
croûte de glace ledena skorja
croûtes de lait (médecine) kožni izpuščaj na glavi dojenčkov, témenice
des croûtes de pain skorje, ostanki kruha
casser la croûte (populaire) malo prigrizniti, malicati
(familier) à la croûte! gremo jest!
gagner sa croûte služiti si kruh

crust¹ [krʌst] samostalnik
skorja, usedlina
medicina krasta
pogovorno predrznost

figurativno to earn one's crust služiti si kruh
all crust and no crumb mnogo dela, malo denarja

crústă -e f

1. skorja

2. krasta

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

écorce [ekɔrs] féminin (drevesna) skorja, lubje; (orehova, oranžna, melonina ipd.) lupina; figuré površina, videz, zunanjost

écorce cérébrale skorja velikih možganov
écorce du globe, terrestre zemeljska skorja
faire un sifflet en écorce de châtaignier narediti piščal iz kostanjeve skorje
graver une date sur l'écorce vrezati datum v drevesno skorjo
juger du bois par l'écorce soditi les po skorji

enveloppe [ɑ̃vlɔp] féminin zalepka, kuverta; ovoj, omot: knjižni ovitek; mrežica za lase; ovojni list (cigare); papirnata vrečka; skorja (drevesa); anatomie, botanique koža, kožica; zoologie lupina; technique plašč(pri pnevmatiki); ohišje; figuré zunanja oblika, zunanjost

enveloppe isolante izolacija
enveloppe de cuir d'un ballon de football usnje žoge
enveloppe deuil zalepka s črnim, žalnim robom
enveloppe (des pneus) plašč(pri pnevmatiki)
enveloppe protectrice zaščitni ovoj
coller l'enveloppe zalepiti kuverto
décacheter l'enveloppe odlepiti, odrezati kuverto na enem kraju
mettre une lettre sous enveloppe dati pismo v kuverto
timbrer l'enveloppe nalepiti znamko na kuverto

gratin tujka franc. m invar. kulin. skorja:
al gratin gratiniran:
maccheroni al gratin gratinirani makaroni

grume [grüm] féminin skorja (posekanega lesa)

bois masculin de grume, en grume neobeljen posekan les

Haut, die, (-, Häute) koža (Flughaut) mrena, (Gehirnhaut, Rückenmarkshaut) ovojnica, opna, mrena, Pflanzenkunde povrhnjica; Mantel: plastično ogrinjalo; Technik skorja; auf der Milch: kožica; faule Haut lenuh; ehrliche Haut poštenjak; Haut und Knochen kost in koža; auf der bloßen Haut na goli koži; auf eigener Haut na lastni koži; mit Haut und Haar s kožo in kostmi; jemandem an die Haut gehen neposredno zadevati koga; auf der faulen Haut liegen/sich auf die faule Haut legen lenariti; aus der Haut fahren skočiti iz kože; bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt do kože moker; in (seiner) Haut stecken biti v (njegovi) koži; in keiner guten Haut stecken ne biti v dobri koži; unter die Haut gehen iti do živega; sich seiner Haut wehren braniti svojo kožo; seine Haut dransetzen/aufs Spiel setzen riskirati kožo; eine dicke Haut haben imeti debelo kožo; jemandem die Haut abziehen/über die Ohren ziehen odreti (koga) (na meh)