Franja

indizio m (pl. -zi)

1. znak, znamenje; simptom

2. pravo indic, indicija:
contro di lui sussistono gravi indizi proti njemu obstajajo težke indicije

predznak -a m
1. simptom
2. semn; indiciu

prōdromo m

1. znak, začetek

2. svarilni znak, simptom:
i prodromi d'una malattia bolezenski simptomi

3. arhit. glavna vrata (na pročelju monumentalne zgradbe)

sign¹ [sáin] samostalnik
znak, znamenje; pismeni znak; signal; pomig, kretnja, mahanje z roko
astronomija živalski krog; čudežno znamenje na nebu
glasba & matematika predznak, interpunkcija; simbol, tajna oznaka, značilna poteza; podpis; izvesek, napis (krčme, brivnice itd.)
medicina simptom

in sign of v znak (česa)
sign and countersign tajni znak(i) za sporazumevanje (zaveznikov), geslo
a sign of decay znak, znamenje propadanja
the signs of the time znaki časa
deaf and-dumb signs jezik gluhonemih
manual sign (lastnoročni) podpis
minus sign, negative sign znak minus (-)
no sign of life nobenega znaka življenja
plus sign znak plus (+)
there were signs in heaven bila so (čudežna) znamenja na nebu
to give s.o. a sign dati komu znak
to make the sign of the cross pokrižati se
to make no sign ne se premakniti, nobenega znaka (življenja) ne dati od sebe, ne se braniti
to speak by signs govoriti z znaki, s kretnjami

síntoma moški spol simptom, znak (bolezni)

sintomo m

1. med. simptom, znamenje (bolezni)

2. pren. znak, znamenje

stigma množina stigmas, stigmata [stígmə, -mətə] samostalnik
(sramotni) madež, sramota; vžgano znamenje, žig (nekoč na sužnjih, hudodelcih)
medicina bolno mesto na koži, ki krvavi od časa do časa
medicina znak, simptom
cerkev, množina stigme, znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov
zoologija dihalna odprtina traheje pri žuželkah
botanika del cveta, ki sprejema pelod, brazda na cvetnem pestiču

the stigmata of syphilis simptomi sifilisa

symptom [símptəm] samostalnik
medicina simptom; (pred)znak, zunanji znak (česa)

Symptom, das, (-s, -e) simptom (tudi Medizin)

symptôme [sɛ̃ptom] masculin simptom, (vnanji) znak (bolezni); znak, znanilec

symptômes pluriel de crise économique znaki, znanilci gospodarske krize
symptômes subjectifs, objectifs simptomi, ki jih opazi pacient (sam), ki jih odkrije zdravnik
symptôme d'intoxication simptom zastrupljenja
symptôme avant-coureur d'une crise predhodni simptom krize
le diagnostic repose sur la connaissance des symptômes diagnoza temelji na poznavanju simptomov

znák m
1. znak, signal: dati znak s trobento, z zastavico; alarmni znak
2. znak, simptom: znak bolezni
3. značka, emblem: članski, društveni znak
4. znak, simbol: kemični, matematični znak

znák -a m
1. semn, indiciu; marcă
□ zaščitni znak marcă depusă/înregistrată
2. semnal, signal
3. semn
4. indiciu, indicaţie; simptom
□ bolezenski znak prodrom

známenje s
1. znamenje, znak: to je dobro znamenje za prihodnost
2. znamenje, biljega, belega: na desni roki ima znamenje
3. predznak, predskazanje, predskazanje: nebesno znamenje
4. znak: korekturna -a; diakritično znamenje; prometna -a
prometni, saobraćajni znaci
5. simptom: znamenje bolezni
6. znak, oznaka: opozorilno znamenje; dati knjigo v znamenje spoštovanja
7. kapelica sa svetačkim kipom, krst u polju, u selu: poljsko, vaško znamenje
8. znak: sonce je v -u raka; to je znamenje, da ne znaš
to znači da ne znaš

accīdō -ere -cĭdī (-) (ad in cadere)

I. (na tla, ob kaj, na kaj) pasti (padati): ad terram Pl., Enn. ap. Ci., in humum Varr. ap. Non., in mensas O.; z dat.: terrae corpus accidit Sen. tr.; z adv.: quo Castalia ... lapsu accidit L. Andr. ap. Fest.; abs.: tela ab omni parte accidebant L., cum ... tela ex superiore loco missa non frustra acciderent L., ut (tela) missa a Gallis gravius acciderent C.; occ. proseč pasti = proseč vreči se pred koga, na kolena pasti pred koga, kom, kleče prositi koga: ad genua Enn. ap. Non., ad alicuius genua Ter., ad pedes omnium Ci., alicui ad genua Pac. fr., Suet., genibus alicuius L., Cu., T. quo accidam Enn. ap. Ci. (kam =) pred koga naj se vržem?

II. pren.

1. prodreti (prodirati) do kod, dospeti; z ad: ad genua accido supplex Sen. tr., vox ad aures accidit Acc. ap. Non., nihil ... tam populare ad populi Rom. aures accidisse Ci., tibi ... nova res molitur ad aures accidere Lucr., clamor ... ad aures accidisset L., accidit vox ad hostes L., ad oculos animumque accidere Ci., ut notae litterarum totae ad oculos acciderent Petr., toda: verbum in te accidit Ter. beseda je padla nate; s samim acc: Lucr. (V, 608), mihi paternae vocis sonitus aures accidit Pl., vox accidit aures Val. Fl., res animum accidens Gell.; z dat.: imber ... accidens auribus L., maior auribus nostris accidebat clamor Plin. iun., animo accidit aliquid Ter., Lucr., quam res nova miraque menti accidat Lucr. kako nova in čudna se dozdeva ta misel, ne maioris multitudinis species accidere hostibus posse Hirt. da bi se sovražnikom število ne zdelo večje, ali: da bi večje število ne vzbudilo sovražnikove pozornosti, ne bodlo sovražnikov v oči; abs.: fama (repente) accidit L. se je razširil, unde (clamor) accidisset L. od kod prihaja, clamor accidens ab increscente pugna L. prihajajoč, unde ... terribilis accidebat sonus L. je bīl na ušesa.

2. (nenadoma) prijeti koga, napasti koga: quo improvisus gravior accideret S., quia de improviso acciderent, ... incolumes transeunt S.

3. pripasti (pripadati): cetera, quae huic generi accidunt Q.

4. iziti se, izteči (iztekati) se, tudi samo izteči: ut (recimo, da) omnia contra opinionem acciderent C., si secus (aliter) acciderit Ci. drugače = slabo, peius victoribus Sequanis quam Haeduis victis accidisse C., tudi: hoc sibi satis opportune Caesar accidisse arbitratus C.

5. pripetiti se, primeriti se, dogoditi (dogajati) se, zgoditi se, slučajno (nepričakovano) nastopiti (nastopati); večinoma o neprijetnih dogodkih: nihil mali accidisse Scipioni puto Ci., si gravius quid acciderit ali si quid gravius accidisset C. kaj hujšega = poraz, sin quid adversi accidisset N., accidit detrimentum, mors, periculum C.; redkeje o srečnih naključjih: secundas res accidisse eius operā N., quae prospere cesserunt, ea vi consilii acciderunt N., illud etiam accidit praeter optatum meum, sed valde ex voluntate Ci.; nedoločno: quidquid acciderit Ci. vsak dogodek, id quod accidit N. kar se je res zgodilo, quae vivo se acciderunt, futura praedixit N. dogodke svoje dobe, si quod tempus accidisset, quo ... Ci.; z dat. = primeriti se komu, pripetiti se komu, doleteti koga, zadevati koga: quae homini gravior poena accidere potuisset Ci., si quid gravius ei a Caesare accidisset C. ko bi Cezar ostreje postopal z njim; pogosto evfem., poseb. o smrti: si quid accidat Romanis C. = ko bi bili Rimljani premagani, si quid pupillo accidisset Ci., si quid mihi humanitus accidisset Ci. ko bi se mi bilo pripetilo kaj človeškega = ko bi bil umrl; tudi brez dat.: velletne Clazomenas in patriam, si quid accidisset, auferri Ci.; redko o veselem dogodku: supplicatio decreta est, quod ante id tempus accidit nulli C.; pogosto brezos. (včasih še s pristavkom casu): si ita accidisset Ci. ko bi se bilo tako primerilo; z dopolnilnimi stavki, uvedenimi navadno z ut (izražajočim posledico): an ... casu accidit, ut id, quod Romae audierat, primus nuntiaret? Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae ... deicerentur N., accidit casu, ut legati ... cenarent N.; redko s quod (označujočim dejstvo) ali z inf. (izražajočim zgolj pomisel): accidit incommode, quod eum nusquam vidisti Ci. ep., accidit fortuitum ..., quod ... morbo implicitus decessit Plin. iun., nec enim acciderat mihi opus esse Ci. ep.; še redkeje z ne: nihil autem est pro certe futurum, quod potest aliqua procuratione accidere, ne fiat Ci. — Od tod subst. pt. pr. accidēns -entis, n

1. slučajno, slučajnost, (nebistvena) zunanjost, slučajna, nebistvena okoliščina (naspr. substantia): personae cum suis accidentibus Q., causa, tempus, locus ... sunt rerum accidentia Q.; occ. = epitheton (adiectivum): Sen. ph., Q., Macr., Prisc.

2. slučaj, naključje: ex accidenti (accidentibus) Icti. o naključju; occ.
a) nesrečen primer, nesreča (naspr. prospera): Amm., accidentium meorum novitas Ps.-Q.
b) (= σύμπτωμα), zunanji znak bolezni, bolezenski simptom: Cael.

épiphénomène [-fenɔmɛn] masculin, médecine stranski simptom; stranski fenomen

Krankheitsanzeichen, das, znamenje/simptom bolezni

Mangelerscheinung, die, Medizin simptom pomanjkanja (vitaminov itd.)

alergija samostalnik
(preobčutljivost organizma) ▸ allergiaSnovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni. ▸ Allergéneknek nevezzük azokat az anyagokat, amelyek allergiát okoznak.
Tretjina bolnikov z alergijo na cvetni prah ima hkrati tudi astmo. ▸ A virágpor-allergiában szenvedők egyharmada egyben asztmás is.
Sopomenke: alergičnost

bolez|en [é] ženski spol (-ni …)

1. die Krankheit, die Erkrankung, das Leiden; (Addisonova Addisonsche Krankheit, avtoimunska Autoaggressionskrankheit, blaginje Wohlstandskrankheit, krvna Blutkrankheit, pomanjkanja Mangelkrankheit/Mangelerkrankung, ledvic Nierenleiden, srca Herzleiden, črevesna Darmkrankheit, dedna Erbkrankheit/Erbleiden, duševna Geisteskrankheit, infekcijska Infektionskrankheit, kožna Hautkrankheit, legionarska Legionärskrankheit, menedžerska Managerkrankheit, morska Seekrankheit, Reisekrankheit, nalezljiva ansteckende Krankheit; očesna Augenleiden, otroška Kinderkrankheit, poklicna Berufskrankheit, predhodna Vorerkrankung, presnovna Stoffwechselkrankheit, rastlinska Pflanzenkrankheit, serumska Serumkrankheit, sladkorna Zuckerkrankheit, spalna Schlafkrankheit, spolna Geschlechtskrankheit, višinska Bergkrankheit/Höhenkrankheit, ženska Frauenkrankheit, živčna Nervenkrankheit/Nervenleiden)
bolezen v razvitem stadiju fortgeschrittene Krankheit
smrtna bolezen tödliche Krankheit, tödlich verlaufende Krankheit
imeti bolezen an einer Krankheit leiden
popis bolezni die Krankheitsgeschichte, die Krankengeschichte
potek bolezni der Kranheitsverlauf
povzročitelj bolezni der Krankheitserreger
v primeru bolezni im Krankheitsfall
za primer bolezni für den Krankheitsfall
zaradi bolezni krankheitsbedingt/krankheitshalber
znamenje/simptom bolezni das Krankheitsanzeichen
zdravnikova dolžnost seznanitve z naravo bolezni ärztliche Aufklärungspflicht

2.
kužna/nalezljiva bolezen die Seuche, -seuche (goveda Rinderseuche, živine Viehseuche)
boj zoper kužne bolezni die Seuchenbekämpfung

bolezen samostalnik
1. (stanje organizma) ▸ betegség, kórObe živili z nizko hranilno vrednostjo namreč lahko povzročita številne bolezni. ▸ Mindkét alacsony tápanyagtartalmú élelmiszer számos betegséget okozhat.
Doslej so pristojne veterinarske službe po Evropi zabeležile 446 izbruhov te bolezni. ▸ Az állategészségügyi szolgálatok eddig 446 alkalommal regisztrálták a kór kitörését Európa-szerte.
V razvitem svetu smrtnost zaradi nalezljivih bolezni upada že desetletja. ▸ A fejlett világban a fertőző betegségek okozta halálozások száma évtizedek óta csökken.
Pljučnica je bila pogosta bolezen v vsej človeški zgodovini. ▸ A tüdőgyulladás az emberiség története során mindig gyakori betegség volt.
Tinitus ni bolezen, temveč simptom, ki je lahko posledica različnih vzrokov. ▸ A köhögés nem betegség, hanem egy tünet, az oka sokrétű lehet.
Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezen norih krav, duševna bolezen, kronična bolezen

2. (negativen dejavnik) ▸ betegség, kór, nyavalyaPomanjkanje etike, morale je torej bolezen našega časa. ▸ Az etika, az erkölcs hiánya tehát korunk betegsége.
Droge so bolezen naše dobe prav zato, ker po njih sega mladina. ▸ A kábítószerhasználat korunk betegsége, éppen azért, mert a fiatalok körében terjed.
Organizirani kriminal kot bolezen družbe bi se dalo primerjati z rakom. ▸ A szervezett bűnözés társadalmi kórként a rákhoz hasonlítható.
Suženjstvo je očitno naenkrat postalo bolezen družbe. ▸ Úgy tűnik, a rabszolgaság hirtelen a társadalom betegségévé vált.
Stres je bolezen današnjega časa. ▸ A stressz korunk betegsége.