Franja

nome m

1. ime:
il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
nome commerciale trgov. blagovna znamka
nome depositato trgov. zaščitni znak
nome di luogo krajevno ime, toponim
a nome di qcn. v imenu nekoga
a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
in nome di qcn. v imenu nekoga
in nome di Dio Bog pomagaj!
sotto nome di pod imenom
atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

2. osebno ime; priimek:
nome d'arte umetniško ime, psevdonim
nome di battaglia ilegalno ime
nome di battesimo krstno ime
nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
opera senza nome anonimno delo
avere di nome, per nome imenovati se
è un bel nome to je znana oseba
fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

3. pren. sloves, ugled; glas:
avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
avere un nome in qcs. sloveti po čem

4.
nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

5. jezik samostalnik

noun [náun] samostalnik
slovnica samostalnik

proper noun lastno ime

positīvus 3, adv. -ē (pōnere)

1. postavljen, dan: nomen Gell.

2. kot gram. t.t.
a) osnoven, v osnovniku (pozitivu) stoječ: gradus Prisc., Serv.
b) kot samostalnik stoječ, samostalniški; subst. positīvum -ī, n samostalnik (naspr. adiectivum, accidens): Macr.

sostantivo

A) agg.

1. jezik samostalniški, substantiven

2. kem. substantiven (barvilo)

B) m jezik samostalnik, substantiv

substantif [süpstɑ̃tif] masculin samostalnik

substantif verbal iz glagola izveden samostalnik
faire un substantif d'un adjectif napraviti samostalnik iz pridevnika

Substantiv, das, (-s, -e) grammatisch: samostalnik, substantiv

substantív -e n samostalnik, substantiv

substantive [sʌ́bstəntiv]

1. samostalnik
slovnica samostalnik, substantiv
filozofija stvar, bitje

2. pridevnik
samostojen, neodvisen; biten, bistven; znaten; stvaren, dejanski, resničen; trajen
slovnica ki izraža obstajanje

sȕpstantīv m (lat. substantivum) lingv. substantiv, samostalnik

vocābulum -ī, n (vocāre)

1. (po)imenovanje, oznaka, označitev, označba, naziv, beseda, termin, starejše nazivalo, oznamenilo: Varr. idr., si res suum nomen et vocabulum proprium non habet Ci., cui (sc. cantui ad tibicinem) nomen neniae, quo vocabulo etiam apud Graecos cantus lugubres nominantur Ci., rebus non commutatis inmutaverunt vocabula Ci., imponens non apta vocabula rebus H., inde homines didicisse vocabula prima Lucr., neque enim alio vocabulo potest exprimi theatris quoque indecora laudatio Plin. iun. z drugo besedo (kot z besedo ululatus).

2. ime, naziv: philosophorum habent disciplinae ex ipsis vocabula Ter., tribuitque vocabula monti O., libertae, cui vocabulum Acte fuit T., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; occ. vzdevek: cui (sc. centurioni) militaribus facetiis vocabulum „cedo alteram“ indiderant T.

3. kot gram. t.t. ime, samostalniška beseda, samostalnik, samostalno ime, substantiv, nomen (poseb. nomen appellativum, naspr. nomen, sc. proprium): Varr. idr., qui vocabulum sive appellationem nomini subiecerunt Q., cogor verbum (glagol) pro vocabulo ponere Sen. ph.

4. metaf. ime = pretveza, izgovor: varia praedandi vocabula T.

іме́нник -а ч., samostálnik -a m.

существительное n (gram.) samostalnik

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja

collectif, ive [kɔlɛktif, iv] adjectif kolektiven, skupinski, skupen; masculin kolektiven samostalnik; masculin skupne dispozicije načrta finančnega zakona

billet masculin collectif de chemin de fer kolektivna železniška vozovnica
contrat masculin collectif de travail kolektivna delovna pogodba
nom masculin collectif kolektiven samostalnik
responsabilité féminin collective kolektivna odgovornost
travail masculin collectif skupinsko, ekipno delo
verre masculin collectif zbiralna leča
voyage masculin collectif kolektivno, skupinsko potovanje
visite féminin collective de musée skupinski ogled muzeja
faire une démarche collective podvzeti kolektivne korake

ča okrajšan in nepregiben samostalnik od čiča, stoji z vezajem pred imenom: ča-Marko, ča-Jovan

imparisyllabic [impærisilǽbik] samostalnik
slovnica samostalnik z več zlogi v genetivu kot v nominativu

mȁskulinum -a m, mn. mȁskulina, rod. mȁskulīnā lingv. maskulinum, samostalnik moškega spola

neutro moški spol slovničen izraz srednji spol, nevtrum; samostalnik srednjega spola

Pluraletantum, das, množinski samostalnik, plurale tantum

substantivation [-vasjɔ̃] féminin, grammaire spremenitev v samostalnik, substantiviranje