Franja

grasa ženski spol (živalska) maščoba, mast, salo, tolšča; kolomaz

grasa vegetal rastlinska mast
tener mucha grasa biti zelo debel
grasas pl maščobe

grascia f (pl. -sce)

1. star. živež

2. pren. obilje, dobiček, blaginja

3. nareč. salo

grassume m

1. tolšča

2. slabš. salo

ham¹ [hæm] samostalnik
šunka, gnjat; stegno, podkolenčni zgib
množina zadnjica
sleng slab gledališki igralec, -lka
ameriško salo, mast
ameriško sentimentalen kič
sleng amater (zlasti radio-ham)
zgodovina mestece, vas

lȁrad lârda m (it. lardo) dial. slanina, salo: dok je boba i -a, ne boj se glada

manteca ženski spol maslo; svinjska mast, salo

manteca de cerdo svinjska mast
manteca de coco kokosovo maslo
manteca derretida raztopljeno maslo
manteca dulce nesoljeno maslo
manteca salada soljeno maslo
manteca vegetal rastlinska mast
pan con manteca kruh z maslom
hecho un rollo de manteca zdrav ko riba (otrok)
untar con (de) manteca z maslom namazati

mást -í ž., масть -і ж., са́ло -а с., сма́лець -льцю ч., жир -у ч.

mášča ž dijal. salo, mast

maščôba ž masnoća, mast, salo: iz maščob izdelovati milo; rastlinska, živalska maščoba
biljna, životinjska mast

panne¹ [pan] féminin

1. kockast, kosmat baržun

2. tolšča, salo (pod prašičjo kožo)

3. strešni tram

4. ploščati del cepina; kljun kladiva

5.

panne de nuages kopa, pas oblakov nad obzorjem

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pinguitiēs -ēī, f (pinguis) tolšč(ob)a, salo, mast, maščoba: interea liberalibus cenis inescatus et humanis adfatim cibis saginatus corpus obesā pinguitie compleveram Ap. — Soobl. pinguitia -ae, f: Arn.; pren. mastnost, gostost: lactis Th. Prisc.

pinguitūdō (pinguetūdō) -inis, f (pinguis)

1.
a) tolstost, tolščobnost, salo, tolšča, maščoba, maščobnost, mast: sus usque adeo pinguitudine crescere solet Ca., quae res non modo pinguitudinem efficiunt, sed etiam carnis iucundum saporem Varr., nihil pinguitudinis efficit (sc. pullis) Col., in corde summo pinguitudo quaedam est laetis extis Plin., donec pinguitudo similis oleo fluat Plin., murenas flutas, quod eae in summa aqua prae pinguitudine flutentur Macr.
b) mastnost, oljnatost: quod pinguitudini eius calx commixta … non potest rimis inarescere Vitr., ἐλαιῶδες tenue, subalbidum, quasi unctum, colore atque pinguitudine oleo albo non dissimile Cels., omnia (sc. corpora arborum), quae resinam ferunt, nimia pinguitudine in taedam mutantur Plin.
c) mastnost = rodovitnost, plodnost zemlje, tal: deinde soli quoque pinguitudinem, quae nisi adest, quamvis validissimam vitem celeriter necabimus Col., omnis pinguitudo terrae ad eum (sc. inferiorem agrum) decurrit Ulp. (Dig.).

2. metaf.
a) preživ(ahn)ost barv, preveč kričeče barve, prekričavost barv: in Samo quod nascitur, eo non utuntur pictores propter nimiam pinguitudinem Plin.
b) debelost, širokost, okornost, nespretnost, grobost izgovarjanja (naspr. exilitas): quarundam enim vel exilitate vel pinguitudine nimia laboramus Q.
c) gostost: mellis Th. Prisc.

Schmer, der/das, (-s, ohne Plural) salo

Schweineschmalz, das, salo

slanína -e ž., солони́на -и ж., са́ло -а с.

speck² [spek] samostalnik
ameriško, narečno mast, slanina, (mastna) svinjina; mast, salo (kita, nilskega povodnega konja)

Speck, der, (-/e/s, -e) slanina; figurativ salo, mast; Speck ansetzen zrediti se; den Speck riechen zavohati, da nekaj smrdi; mit Speck fängt man Mäuse na med se muhe love; ran an den Speck! na delo veselo!

Speckwanst, der, salo

sugna f salo; svinjska mast