délo travail moški spol , besogne ženski spol , labeur moški spol , occupation ženski spol ; œuvre ženski spol ; ouvrage moški spol
mezdno, kosovno delo travail à la tâche (ali à la pièce, aux pièces)
dobro delo bonne action ženski spol
celodnevno delo emploi moški spol à plein temps (ali pour toute la journée)
delo na domu, doma travail à domicile; travaux moški spol množine à la maison (ali domestiques, d'intérieur, de ménage)
duševno, umsko delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
delo v izmenah travail moški spol en équipe (ali par équipe, par roulement)
delo v rudniku travail minier (ali dans les mines)
delo po meri travail (fait) sur mesure
mojstrsko delo œuvre ženski spol de maître, chef-d'œuvre moški spol
nočno delo travail de nuit
poldnevno delo emploi moški spol (ali travail moški spol) à mi-temps
poljsko delo travail de la terre, travaux agricoles (ali des champs)
poskusno delo ouvrage moški spol d'essai
prekourno delo heures ženski spol množine supplémentaires
priložnostno delo travail occasionnel
pripravljalno delo travail préparatoire, préparatifs moški spol množine, travaux préliminaires
ročno delo travail manuel, ouvrage moški spol fait à la main
zemeljska dela travaux de terrassement
borza dela bourse ženski spol du travail, bureau moški spol d'emploi (ali de placement), office moški spol (ali service moški spol) du travail (ali de la main-d'œuvre)
zmožen za delo apte au travail, capable de travailler
področje dela domaine moški spol (ali champ moški spol, sphère ženski spol) d'activité
Zadetki iskanja
- délo (-a) n
1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro
2. (trud, napor) fatica, sforzo
3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria
4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende
5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto
6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina
7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie - délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m
akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo - délo -a s
1. muncă, lucru; serviciu, slujbă; treabă; ocupaţie
2. acţiune
3. lucrare, operă, creaţie
□ ročno delo manoperă; piesă - dobívanje (-a) n
1. ricevuta, recezione; recapito, il ricevere, estrazione:
dobivanje pisem recapito delle lettere
dobivanje vode s črpanjem estrazione dell'acqua col pompaggio
2. mont. cernita, separazione mineraria:
ročno dobivanje cernita manuale - dvigálo (-a) n
1. ascensore:
osebno dvigalo ascensore
tovorno dvigalo montacarichi
dvigalo za jedi montavivande
2. teh.
avtomobilsko dvigalo cric
ročno dvigalo martinetto idraulico, pneumatico
ladijsko dvigalo argano; paranco
ekst. gru:
mostno dvigalo gru a ponte, carroponte - francoski ključ stalna zveza
(ročno orodje) ▸ franciakulcs - garderob|a [ó] ženski spol (-e …) die Garderobe (za ženske Damengarderobe); v predsobi: die Garderobenablage, Kleiderablage; na postajah ipd.: die Gepäckaufbewahrung, die Gepäckaufnahme
garderoba za ročno prtljago die Handgepäckaufbewahrung
(preoblačilnica) der Umkleideraum - gnan (-a, -o) getrieben
biti gnan k zutreiben auf
gnan od getrieben von, getragen von
ročno gnan mit Handantrieb
tehnika Abtriebs- (gred die Abtriebswelle, lamela die Abtriebslamelle) - gonilno kolo srednji spol tehnika das Triebrad, Treibrad
ročno gonilno kolo das Handtriebrad - izdelan [é] (-a, -o) gearbeitet, gefertigt, do konca: ausgearbeitet
ročno izdelan handgearbeitet, vozlan: handgeknüpft, šivan: handgenäht
➞ → ročno
vnaprej izdelan del der / das Fertigteil - jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
drugo letno jadro die Fock
glavno jadro Großsegel
košno jadro Marssegel
križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
letno/sprednje jadro der Klüver
ročno jadro Handsegel
slepo jadro die Blinde
sončno jadro Sonnensegel
sošno jadro Gaffelsegel
sprednje trikotno jadro Stagsegel
štirikotno sprednje jadro die Breitfock
visoko jadro Hochsegel
vmesno jadro Sprietsegel
vršno jadro Bramsegel
površina jadra die Segelfläche
jadra množina das Segelwerk
namestiti jadra auftakeln
razpeti jadra die Segel hissen
sneti jadra abtakeln
spustiti jadra die Segel streichen
s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
brez jader segellos
figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
izdelovalec jadrer der Segelmacher - kič samostalnik
1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccsprodajalec kiča ▸ giccsáruscenen kič ▸ olcsó giccsameriški božični kič ▸ amerikai karácsonyi giccsNa bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.
2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccsglasbeni kič ▸ zenei giccsliterarni kič ▸ irodalmi giccshollywoodski kič ▸ hollywoodi giccsestetika kiča ▸ giccs esztétikájacenen kič ▸ olcsó giccssentimentalen kič ▸ érzelgős giccsVedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča. ▸ kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket. - kladiv|o srednji spol (-a …) der Hammer, tehnika naprava: das Hammerschlagwerk
kamnoseško kladivo das Fäustel
kuhinjsko kladivo za meso der Klopfer, das Klopfholz
tehnika -hammer (gladilno Schlichthammer, gumijasto Heringshammer, na pad Fallhammer, za klepanje Kornhammer, za uporabo v primeru nesreče Nothammer, za utopno kovanje Gesenkhammer, kovalno Vorschlaghammer, Zuschlaghammer, kovaško Schmiedehammer, ledeno Eishammer, leseno Holzhammer, nihalno Pendelhammer, oblikovalno Fassonhammer, rudarstvo odkopno Abbauhammer, pnevmatično Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, prečno Kreuzschlaghammer, železnica pregledniško Radprüfhammer, protiudarno Gegenschlaghammer, puncirno Punzenhammer, ravnalno Richthammer, ročno Handhammer, steklarsko Glaserhammer, svinčeno Bleihammer, udarno Schlaghammer, zakovno Niethammer, zidarsko Maurerhammer, zračno/ pnevmatsko Lufthammer, železno Eisenhammer, žlebilno Kehlhammer)
pri kovanju: spodnje kladivo der Unterbär
zgornje kladivo der Oberbär
prebijalno kladivo der Durchschläger, der Durchschlag
srp in kladivo Hammer und Sichel
ročaj kladiva der Hammergriff
udarec s kladivom der Hammerschlag
obdelovati s kladivom behämmern
|
šport met kladiva das Hammerwerfen, der Hammerwurf
metalec kladiva der Hammerwerfer - kolo3 [ó] srednji spol (kolésa …) tehnika das -rad (brusilno Schleifrad, čelno Stirnrad, dvigalno Hubrad, gonilno Triebrad, Treibrad, grebenasto Kammrad, z ročico Kurbelrad, krmilno Bedienungshandrad, Handrad, krožnično Tellerrad, lopatasto Schaufelrad, menjalno Wechselrad, napenjalno Spannrad, nastavitveno Einstellrad, Stellrad, nosilno Tragrad, oporno Stützrad, ozko Scheibenrad, planetno Planetenrad, polžasto Schneckenrad, ročno gonilno Handtriebrad, ročno Handrad, sončno Sonnenrad, stožčasto Kegelrad, tekalno Laufrad, tipalno Tastrad, vetrno Windrad, vodilno Führungsrad, Leitrad, vodno Wasserrad, zapirno [Sperrad] Sperrrad, zobato Kammrad, Zahnrad)
žicovodno kolo die Seilrolle
|
figurativno kolo sreče das Glücksrad - kretnic|a [é] ženski spol (-e …) železnica die Weiche (dvojna Doppelweiche, križiščna Kreuzungsweiche, ročno prestavljiva Handweiche, upogibna Biegeweiche), die Blockstation, die Blockstelle
nastavitev kretnic die Weichenstellung
tehnika igelna kretnica das [Nadelschloß] Nadelschloss
figurativno postaviti kretnice die Weichen stellen - kretnišk|i [é] (-a, -o)
železnica kretniško ročno postavljalo der Handstellbock - krmíliti (-im) imperf. guidare, comandare, pilotare:
strojn. avtomatsko, ročno krmiliti guidare, comandare una macchina automaticamente, a mano
daljinsko krmiliti telecomandare
daljinsko krmiliti raketo telecomandare un missile - krmiljenj|e srednji spol (-a …) tehnika die Steuerung, die Lenkung, der Betrieb; (strežba) die Bedienung (von Maschinen); naprava: die Steuerung, der Steuersatz; (avtomatsko Selbstlenkung, Selbststeuerung, daljinsko Fernsteuerung, fazno Aussteuerung, impulzno Tippbetrieb, Tastbetrieb, procesno [Prozeßsteuerung] Prozesssteuerung, ročno Handsteuerung, programsko Programmsteuerung, zgibno Knicklenkung)
- kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.
2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.
3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.