Franja

Zadetki iskanja

  • délo travail moški spol , besogne ženski spol , labeur moški spol , occupation ženski spol ; œuvre ženski spol ; ouvrage moški spol

    mezdno, kosovno delo travail à la tâche (ali à la pièce, aux pièces)
    dobro delo bonne action ženski spol
    celodnevno delo emploi moški spol à plein temps (ali pour toute la journée)
    delo na domu, doma travail à domicile; travaux moški spol množine à la maison (ali domestiques, d'intérieur, de ménage)
    duševno, umsko delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
    delo v izmenah travail moški spol en équipe (ali par équipe, par roulement)
    delo v rudniku travail minier (ali dans les mines)
    delo po meri travail (fait) sur mesure
    mojstrsko delo œuvre ženski spol de maître, chef-d'œuvre moški spol
    nočno delo travail de nuit
    poldnevno delo emploi moški spol (ali travail moški spol) à mi-temps
    poljsko delo travail de la terre, travaux agricoles (ali des champs)
    poskusno delo ouvrage moški spol d'essai
    prekourno delo heures ženski spol množine supplémentaires
    priložnostno delo travail occasionnel
    pripravljalno delo travail préparatoire, préparatifs moški spol množine, travaux préliminaires
    ročno delo travail manuel, ouvrage moški spol fait à la main
    zemeljska dela travaux de terrassement
    borza dela bourse ženski spol du travail, bureau moški spol d'emploi (ali de placement), office moški spol (ali service moški spol) du travail (ali de la main-d'œuvre)
    zmožen za delo apte au travail, capable de travailler
    področje dela domaine moški spol (ali champ moški spol, sphère ženski spol) d'activité
  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
  • délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

    akordno delo destajo m
    težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
    delo na domu trabajo a domicilio
    delo na tekočem traku producción f en serie
    mojstrsko delo obra f maestra
    obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
    strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
    hišna dela labores f pl domésticas
    ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
    prisilno delo trabajos m pl forzados
    nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
    sezonsko delo trabajo de temporada
    javna dela obras f pl públicas
    socialno delo obra f social
    umetniško delo obra f de arte
    zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
    poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
    brez dela sin trabajo, sin ocupación
    dela zmožen capaz de trabajar
    nesposoben za delo incapaz de trabajar
    nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
    delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
    pravica do dela derecho m al trabajo
    prekinitev dela suspensión f del trabajo
    upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
    ustavitev dela paro m del trabajo
    urad za delo oficina f de colocación
    borza dela bolsa de trabajo
    zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
    biti brez dela estar sin trabajo; holgar
    na delo! ¡manos a la obra!
    lotiti se dela poner manos a la obra
    iti na delo ir a trabajar
    prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
    začeti z delom empezar a trabajar
    kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
    delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo
  • délo -a s
    1. muncă, lucru; serviciu, slujbă; treabă; ocupaţie
    2. acţiune
    3. lucrare, operă, creaţie
    ročno delo manoperă; piesă
  • dobívanje (-a) n

    1. ricevuta, recezione; recapito, il ricevere, estrazione:
    dobivanje pisem recapito delle lettere
    dobivanje vode s črpanjem estrazione dell'acqua col pompaggio

    2. mont. cernita, separazione mineraria:
    ročno dobivanje cernita manuale
  • dvigálo (-a) n

    1. ascensore:
    osebno dvigalo ascensore
    tovorno dvigalo montacarichi
    dvigalo za jedi montavivande

    2. teh.
    avtomobilsko dvigalo cric
    ročno dvigalo martinetto idraulico, pneumatico
    ladijsko dvigalo argano; paranco
    ekst. gru:
    mostno dvigalo gru a ponte, carroponte
  • francoski ključ stalna zveza
    (ročno orodje) ▸ franciakulcs
  • garderob|a [ó] ženski spol (-e …) die Garderobe (za ženske Damengarderobe); v predsobi: die Garderobenablage, Kleiderablage; na postajah ipd.: die Gepäckaufbewahrung, die Gepäckaufnahme
    garderoba za ročno prtljago die Handgepäckaufbewahrung
    (preoblačilnica) der Umkleideraum
  • gnan (-a, -o) getrieben
    biti gnan k zutreiben auf
    gnan od getrieben von, getragen von
    ročno gnan mit Handantrieb
    tehnika Abtriebs- (gred die Abtriebswelle, lamela die Abtriebslamelle)
  • gonilno kolo srednji spol tehnika das Triebrad, Treibrad
    ročno gonilno kolo das Handtriebrad
  • izdelan [é] (-a, -o) gearbeitet, gefertigt, do konca: ausgearbeitet
    ročno izdelan handgearbeitet, vozlan: handgeknüpft, šivan: handgenäht
    ➞ → ročno
    vnaprej izdelan del der / das Fertigteil
  • jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
    drugo letno jadro die Fock
    glavno jadro Großsegel
    košno jadro Marssegel
    križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
    latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
    letno/sprednje jadro der Klüver
    ročno jadro Handsegel
    slepo jadro die Blinde
    sončno jadro Sonnensegel
    sošno jadro Gaffelsegel
    sprednje trikotno jadro Stagsegel
    štirikotno sprednje jadro die Breitfock
    visoko jadro Hochsegel
    vmesno jadro Sprietsegel
    vršno jadro Bramsegel
    površina jadra die Segelfläche
    jadra množina das Segelwerk
    namestiti jadra auftakeln
    razpeti jadra die Segel hissen
    sneti jadra abtakeln
    spustiti jadra die Segel streichen
    s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
    brez jader segellos
    figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
    izdelovalec jadrer der Segelmacher
  • kič samostalnik
    1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccs
    prodajalec kiča ▸ giccsárus
    cenen kič ▸ olcsó giccs
    ameriški božični kič ▸ amerikai karácsonyi giccs
    Na bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
    Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
    Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
    Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.

    2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccs
    glasbeni kič ▸ zenei giccs
    literarni kič ▸ irodalmi giccs
    hollywoodski kič ▸ hollywoodi giccs
    estetika kiča ▸ giccs esztétikája
    cenen kič ▸ olcsó giccs
    sentimentalen kič ▸ érzelgős giccs
    Vedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
    Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
    Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
    Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
    Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
    Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
    Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
    Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča.kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket.
  • kladiv|o srednji spol (-a …) der Hammer, tehnika naprava: das Hammerschlagwerk
    kamnoseško kladivo das Fäustel
    kuhinjsko kladivo za meso der Klopfer, das Klopfholz
    tehnika -hammer (gladilno Schlichthammer, gumijasto Heringshammer, na pad Fallhammer, za klepanje Kornhammer, za uporabo v primeru nesreče Nothammer, za utopno kovanje Gesenkhammer, kovalno Vorschlaghammer, Zuschlaghammer, kovaško Schmiedehammer, ledeno Eishammer, leseno Holzhammer, nihalno Pendelhammer, oblikovalno Fassonhammer, rudarstvo odkopno Abbauhammer, pnevmatično Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, prečno Kreuzschlaghammer, železnica pregledniško Radprüfhammer, protiudarno Gegenschlaghammer, puncirno Punzenhammer, ravnalno Richthammer, ročno Handhammer, steklarsko Glaserhammer, svinčeno Bleihammer, udarno Schlaghammer, zakovno Niethammer, zidarsko Maurerhammer, zračno/ pnevmatsko Lufthammer, železno Eisenhammer, žlebilno Kehlhammer)
    pri kovanju: spodnje kladivo der Unterbär
    zgornje kladivo der Oberbär
    prebijalno kladivo der Durchschläger, der Durchschlag
    srp in kladivo Hammer und Sichel
    ročaj kladiva der Hammergriff
    udarec s kladivom der Hammerschlag
    obdelovati s kladivom behämmern
    |
    šport met kladiva das Hammerwerfen, der Hammerwurf
    metalec kladiva der Hammerwerfer
  • kolo3 [ó] srednji spol (kolésa …) tehnika das -rad (brusilno Schleifrad, čelno Stirnrad, dvigalno Hubrad, gonilno Triebrad, Treibrad, grebenasto Kammrad, z ročico Kurbelrad, krmilno Bedienungshandrad, Handrad, krožnično Tellerrad, lopatasto Schaufelrad, menjalno Wechselrad, napenjalno Spannrad, nastavitveno Einstellrad, Stellrad, nosilno Tragrad, oporno Stützrad, ozko Scheibenrad, planetno Planetenrad, polžasto Schneckenrad, ročno gonilno Handtriebrad, ročno Handrad, sončno Sonnenrad, stožčasto Kegelrad, tekalno Laufrad, tipalno Tastrad, vetrno Windrad, vodilno Führungsrad, Leitrad, vodno Wasserrad, zapirno [Sperrad] Sperrrad, zobato Kammrad, Zahnrad)
    žicovodno kolo die Seilrolle
    |
    figurativno kolo sreče das Glücksrad
  • kretnic|a [é] ženski spol (-e …) železnica die Weiche (dvojna Doppelweiche, križiščna Kreuzungsweiche, ročno prestavljiva Handweiche, upogibna Biegeweiche), die Blockstation, die Blockstelle
    nastavitev kretnic die Weichenstellung
    tehnika igelna kretnica das [Nadelschloß] Nadelschloss
    figurativno postaviti kretnice die Weichen stellen
  • kretnišk|i [é] (-a, -o)
    železnica kretniško ročno postavljalo der Handstellbock
  • krmíliti (-im) imperf. guidare, comandare, pilotare:
    strojn. avtomatsko, ročno krmiliti guidare, comandare una macchina automaticamente, a mano
    daljinsko krmiliti telecomandare
    daljinsko krmiliti raketo telecomandare un missile
  • krmiljenj|e srednji spol (-a …) tehnika die Steuerung, die Lenkung, der Betrieb; (strežba) die Bedienung (von Maschinen); naprava: die Steuerung, der Steuersatz; (avtomatsko Selbstlenkung, Selbststeuerung, daljinsko Fernsteuerung, fazno Aussteuerung, impulzno Tippbetrieb, Tastbetrieb, procesno [Prozeßsteuerung] Prozesssteuerung, ročno Handsteuerung, programsko Programmsteuerung, zgibno Knicklenkung)
  • kurjač samostalnik
    1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
    Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
    Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.

    2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
    Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.

    3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
    Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.