Franja

šipkova rja stalna zveza
botanika Phragmidium mucronatum (bolezen) ▸ rózsarozsda

žitna rja ženski spol der Getreiderost, der Schwarzrost (ječmenova der Gersten(schwarz)rost, ovsena der Haferrost, pšenična der Weizenrost, ržena der Roggenrost)

brusone m agr. (riževa, žitna) rja

canker¹ [kǽŋkə] samostalnik
medicina rakasta tvorba, rak
botanika snet, rja
figurativno rakava rana, muka, hudo trpljenje, črv

herrumbre ženski spol rja; žlindra; žitna snet

iron-rust [áiənrʌst] samostalnik
rja, rjavičavost

moho moški spol mah; plesen, rja; zeleni volk

criar moho (za)rjaveti, plesniv postati
cubíerto de moho rjast, plesniv
no dejar criar moho hitro kaj porabiti

orín moški spol rja; žitna snet; napaka, madež

tomarse de orín zarjaveti

r̀đa ž, tož. ȑđu, mn. ȑđe
1. rja: rđa jede gvožde; od -e razjedena posuda
2. žitna rđa bot. žitna rja
3. mjedena rđa zeleni volk
4. nadloga, nesreča: neimućna bijaše kuća njegova, siromašna moja, rđa nas je trla i jedne i druge
5. malopridnež, hudobnež: nisi u stanju da pronađdeš koja to rđa vezirski posao kvari

rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)

1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.

2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.

3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.

4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov.

robín moški spol (kovinska) rja

Rost², der, (-/e/s, ohne Plural) rja (tudi rastlinska bolezen); Rost ansetzen rjaveti

Rostansatz, der, rjavenje, rja

Rostkrankheit, die, Agronomie und Gartenbau rja

Rostpilz, der, Pflanzenkunde rja

rouille [ruj] féminin rja; botanique snet (na žitu); populaire steklenica; adjectif rdečkasto rjav

costume masculin de sport gris et rouille siv in rdečkasto rjav športni kostim
la rouille attaque, ronge le fer rja napada, razjeda železo

ruggine f

1. rja

2.
ruggine del grano, dei cereali bot., agr. žitna rja (Puccinia graminis)

3. pren. sovražnost, mržnja; zamera:
avere della ruggine con qcn. držati se na koga

rugínă -i f rja

rust [rʌst]

1. samostalnik
rja (tudi figurativno)
figurativno slab vpliv; rjavenje
figurativno nedelavnost, lenobnost, lenoba
botanika snet, rja (na žitu)

to gather rust (za)rjaveti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
(za)rjaveti, zakrneti
figurativno plesneti, propadati, postati neuporaben zaradi nerabe; zakržljati
botanika postati snetiv, snetljiv; povzročiti rjo ali rjavenje; pobarvati z rjasto barvo
figurativno oslabiti

better wear out than rust out bolje je ostati do zadnjega aktiven (delaven, dejaven) kot pa počasi slabeti ("rjaveti")

rustiness [rʌ́stinis] samostalnik
zarjavelost, rja; hripavost