-
podrigívati podrìgujēm (se) rigati (se), kolcati (se)
-
ragliare
A) v. intr. (pres. raglio)
1. rigati
2. pren. kričati, vreščati; klatiti neumnosti
B) v. tr. pren. slabo, neuglašeno peti; brezzvezno govoriti
PREGOVORI: al ragliare si vedrà che non è leone preg. ko zariga, se bo izkazalo, da ni lev
-
rebuznar rigati (osel)
-
regoldar [-ue-] kolcati se, rigati
-
regurgitate [ri:gə́:džiteit] prehodni glagol & neprehodni glagol
povračati (hrano), izbljuvati, izbruhati; rigati, spahovati se; nazaj teči
to be regurgitated spahovati se, rigati se (o hrani)
-
rèvati rèvēm, rèvi, rèvāh -āše, rȅvao rȅvāla, rȅvūći
1. rjuti, rjoveti: lav revući
2. rigati: pod tovarom magarac ne reve
3. vreti na dan: potok reve strašnom bukom
-
rudō -ere, rudīvī (indoev. kor. *reud-, razširjen iz *reu- (prim. rāvus hripav, raucus), skr. rudáti javka, stoka, joče se, stvnem. riozan = srednjevisokonem. riezen tožiti, jokati, lit. raudà tožba, raudóti tožiti, jadikovati) tuliti, rjoveti, ríkati, rúkati, ručáti, bečáti
1. o živalih, npr. o levu, jelenu: V., o medvedu: Cl.; zlasti o oslu: rigati: O., Pers., Ap. idr., rudens Sileni vector asellus O.
2. metaf.
a) (o človeku) tuliti, kričati: haec, inquam, rudet ex rostris atque heiulitabit Luc. ap. Varr., (sc. Cacum) insueta rudentem Alcides telis premit V.
b) (o stvareh) škripati, škrtati: prora rudens V. čudno škripajoč.
Opomba: rūdō: Pers.; pf. rudīvī: Ap.
-
rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.
Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.
-
ruttare
A) v. intr. (pres. rutto)
1. kolcniti, kolcati
2. rigniti, rigati
B) v. tr. pren. psovati, zmerjati, govoriti prostaško
-
rutteggiare v. intr. (pres. rutteggio)
1. kolcniti, kolcati
2. rigniti, rigati
-
spew [spju:]
1. prehodni glagol & neprehodni glagol
pogovorno (iz)bruhati, (iz)bljuvati, povračati (hrano), rigati (se), izpljuniti (često out, up, forth)
figurativno izteči (iz), drseti, zdrsniti (o zemlji); (o topu) izvreči kroglo pred cev zaradi prehitrega streljanja
2. samostalnik
izmeček, izbljuvek
-
zbierá zbiér vt.
1. kričati, vreščati; vpiti
2. rigati
-
отрыгать, отрыгнуть rigati, rigniti;
-
eructar kolcati se, rigati se; bruhati, izbruhati
-
éructer [erükte] verbe intransitif kolcati se, rigati se; verbe transitif izustiti (des injures, des menaces žalitve, grožnje)
-
repeat1 [ripí:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
ponoviti (se), ponavljati (se); recitirati, deklamirati, reproducirati; imeti skušnjo (za); šteti naprej (dalje), oddati več strelov; povzročiti spahovanje; spahovati se (po jedi), rigati se
ameriško (protipravno) pri volitvah oddati več kot en glas
repeating decimal periodična decimalka
repeating rifle, fire-arm puška repetirka, repetirno strelno orožje
repeating watch ura repetirka
to repeat a poem recitirati pesem
to repeat an order ponoviti naročilo, ponovno naročiti
to repeat an experience še enkrat nekaj doživeti
to repeat s.th. heard nekaj naprej povedati
to repeat oneself ponavljati se
history does not repeat itself zgodovina se ne ponavlja
life repeats itself življenje se ponavlja
-
ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)
1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.
2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.
-
zarèvati -vēm
1. zarjuti
2. zarigati, začeti rigati: magarac je zarevao
-
отрыгаться rigati se, kolcati se; pren. maščevati se
-
heave*2 [hi:v]
1. prehodni glagol
dvigati, dvigovati, dvigniti; povleči gor
geologija premakniti (sloj, žilo)
navtika dvigniti z vrvjo ali vitlom
pogovorno vreči; nabrekniti, razširiti; dvigati in spuščati
2. neprehodni glagol
dvigati se, plati, valovati; sopsti, sopihati, težko dihati; iti na bruhanje; naraščati, nabrekniti
to heave the gorge rigati
to heave a groan zastokati
to heave a sigh globoko vzdihniti
navtika heave ho! dvigni sidro!
navtika to heave ahead povleči ladjo naprej
navtika to heave the lead vreči globinomer, meriti globino
navtika to heave in sight pojaviti se na obzorju
navtika to heave a ship povleči ladjo s sidrno vrvjo
navtika to heave keel out nagniti ladjo, da je kobilica nad vodo