-
mŕčati mŕčīm renčati: pas mrči; on uvijek mrči na brata
-
muttiō (mūtio) -īre (-īvī) -ītum (mu; prim. mussō, mūgiō) črhniti, pisniti, žugniti, ziniti, čmrkniti, (za)momljati, (za)šušljati, (za)brundati, (za)(š)čebljati: Luc., Pers., palam muttire plebeio piaculum est Enn. fr., etiam mutis? Pl., intus cave muttire quemquam siveris Pl., muttito modo Pl., nihil muttire audeo Ter., neque opus est; adeo muttito Ter., nescio quid nunc taces nec muttis Petr.; tudi = loqui po mutti P. F.; o psih bevskniti (bevskati), (za)renčati: apud omnes filios Israel non muttiet canis Vulg.
-
rânjí -ésc vi. (za)renčati
-
re-boō -āre (hibrid. re in gr. βοᾶν)
1. mrmrati, godrnjati, (za)renčati, (za)tuliti na koga: reboatque ursa superba lupis Val. Fl., per depasta buceta reboantes Sid.
2. odmevati, odjekniti (odjekati), oglasiti (oglašati) se, odz(i)vati se, razlegniti se, razleči (razlegati) se: reboant silvaeque et longus Olympus V., ubi tympana reboant Cat.; z acc.: nec citharae reboant laqueata tecta Lucr. citre poskrbijo, da odmeva obokan strop = po obokanem stropu se odbija (odmeva) glas citer; toda: reboat raucum regio … bombum Lucr. okolica odmeva od … , po okolici se razlega …
-
regañar ošteti, ozmerjati; zobe kazati, renčati; godrnjati; prepirati se, pričkati se; póčiti
-
regètati règećēm
1. regljati: žabe regeću
2. ekspr. regljati, regetati: mitraljez regeće
3. renčati
-
réžati réžīm režati, renčati: pas reži na prolaznika; šef je režao i prijetio otpuštanjem, ali otpustio nije nikoga; poslije njega ovdje će režati praznina
-
ringhiare v. intr. (pres. ringhio) renčati (tudi pren.)
-
ròptati rȍpćēm
1. godrnjati, renčati: šta ti na mene ropćeš
2. hropsti
-
rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.
Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.
-
rugliare v. intr. (pres. ruglio)
1. renčati, grčati
2. hrumeti, bobneti, bučati
-
scagnare v. intr. (pres. scagno) bevskati, renčati
-
schnarren Musik brneti; Tierkunde renčati
-
snarl1 [sna:l]
1. samostalnik
renčanje; godrnjanje; oster govor (opazka, vzklik)
sleng prepir
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
renčati, zobe kazati; (za)godrnjati, brundati, godrnjaje ali razdraženo reči (govoriti)
figurativno spraviti se (at s.o. na koga)
nahruliti koga
to snarl out renče (godrnjaje) (kaj) reči; zagodrnjati, zarenčati (kaj)
-
squittire v. intr. (pres. squittisco)
1. cviliti, cvičati
2. vreščati (ptice)
3. lovstvo renčati (pes)
-
vŕčati vŕčīm
1. gosti, presti: mačak vrči
2. renčati: pas, vuk vrči
3. brneti: žena prede, vrči vreteno
4. režati, renčati na koga: počeo je vrčati na ženu; brat na brata vrči
-
vr̀nčati -ām renčati: onaj njezin muž stalno nešto vrnča
-
vŕštati -īm
1. škripati: snijeg, pijesak vršti pod nogama
2. ekspr. renčati: što ti vrštiš na mene
-
буркота́ти -кочу́ недок., godrnjáti -ám nedov., renčáti -ím nedov.
-
буркоті́ти -кочу́ недок., godrnjáti -ám nedov., renčáti -ím nedov.