Franja

dünn

1. Blech, Ast, Stoff, Schicht: tenak, tenek; Mensch, Beine: suh; (schlank) ozek

2. Luft, Nebel, Besiedlung, Haar, Suppe: redek; Teig: redek, mehek, tekoč

3. Regen: rahel; Stimme, Lächeln, Argument: šibek, šibak dünner werden hujšati, shujšati; Haar: izpadati; sich dünn machen stisniti se, stiskati se; (weglaufen) podurhati jo

dünnflüssig Physik tekoč, redek, redko tekoč

epicrocus 3 (gr. ἐπίκροκος)

1. tenkoniten; subst. epicrocum -ī, n (gr. ἐπίκροκον) tenka (žafranasta) ženska obleka: Naev. ap. Varr., Varr. ap. Non., P. F.

2. šalj. pren. redek (o juhi): Pl.

escaso skop, pičel, redek; skopuški; boren

escaso de bienes reven
escaso de comida y bebida zmeren v jedači in pijači
escasa demanda pičlo povpraševanje
escaso de luces duševno omejen
escaso de palabras redkobeseden
escaso en población redko naseljen
tres días escasos komaj tri dni

exotique [ɛgzɔtik] adjectif eksotičen; tuj, čuden, nenavaden; redek

plantes féminin pluriel, danses féminin pluriel exotiques eksotične rastline, plesi

far-between [fá:bitwí:n] pridevnik
redek

grobzinkig Kamm: redek

īn-frequens -entis

1. redkokdaj (malokdaj) navzoč, prihajajoč, redek: parcus deorum cultor et infrequens H. skop in ne kaj priden častilec bogov, sum Romae infr. Ci. ep., lector Plauti Gell., vocabulum, usus Gell. nenavaden, neraben, redek; z gen.: infr. rei militaris Corn. nepriden (redkokdaj) v voj. službi; pren.: infr. militia Pl. nepridna služba (pri ljubici).

2. maloštevilen, ne v velikem številu (navzoč): copiae infrequentiores, quod multi... defecerant C., hostes infrequentes L., agmen L., senatus C. maloštevilen senat = slabo obiskana seja senata, nesklepčna seja senata, multitudo Iust.

3. redko obljuden, redko naseljen, slabo obiskan: qua infrequentissima urbis sunt L. najbolj zapuščeni deli mesta, infr. causa Ci. sodna razprava, pri kateri je malo poslušalcev, neobiskana, nepomembna; z abl. ne obilujoč s čim: signa infrequentia armatis L. slabo z oboroženci obdani prapori = maloštevilni oddelki, pars urbis infrequens aedificiis L. kjer je le malo hiš, alvi paucitate plebis infrequentes Col.

4. metaf. nevešč česa: vocum Latinarum Gell.

infrequent [infrí:kwənt] pridevnik (infrequently prislov)
redek, nenavaden
figurativno pomanjkljiv

infrequēnte agg. nepogosten, redek

īn-solitus 3

1. act. ne(na)vajen česa, ne poznavajoč; z objektnim gen.: genus insolitum servitii S. fr., civitas i. rerum bellicarum S., equi tumultūs insoliti L.; nam. gen.: i. ad laborem exercitus C.; z inf.: anima insolita arietari Sen. ph.; abs.: insolitae … fugiant in flumina phocae V. ki tega niso vajeni, feminas insolitas (proti njihovi navadi) prodire cogis Ci., insolitis tremuerunt motibus Alpes V., insoliti versūs Iust; subst. n.: insolitum sibi T.

2. pass. česar kdo ni vajen, tuj, neznan: Sen. rh., Sil., Cels., insolitum genus (i. ratio) dicendi Ci., ad insolitam litem Ci., labos (labor) S., O., Q., nova atque i. libertas L., novum et moribus veterum insolitum T., insolita mihi loquacitas Ci., quibus (haec) insolita atque insueta sunt L., rem insolitam apportare auribus Lucr., adulescentibus gloria i. Ci.

3. occ. nenavaden, neobičajen, redek: Cels., insolitum verbum interpretari Ci., insolitā victoriā inflammatus Ci., i. res S., Lucr., animalium partus, spectaculum, paratus T., i. feminis habitus Iust., eloquium H., clamor Plin. iun.; insolitum est z inf.: Dig.; z ut: Plin. iun.; adv. īnsolitē zoper navado, proti navadi: Aug.

in-vīsitātus 3 (in [priv.], vīsitāre)

1. nezagledan, neviden, neopažen: Galli invisitati ante alienigenis (dat.) nec videre ipsi advenam assueti L., animalia invisitata ceteris gentibus Cu., sidera Vitr.

2. neobisk(ov)an: civitas Q.

3. še nikoli viden = nenavaden, nov, redek: Ap., Gell., Vitr., Iul. Val., suppliciis invisitatis violare libertatem Ci., nova acies inaudita ante id tempus invisitataque L., species humana Acc. fr., T., forma, magnitudo Ci., L., invisitata spatia camporum Sen. ph., invisitata genera alitum Plin., si quando quid invisitatum dignumque cognitu advectum esset Suet., invisitatae barbaris formae Iust.

Opomba: V rokopisih je ta beseda pogosto zamenjana z inūsitātus.

kurios redek, poseben

lang¹

1. Adjektiv dolg, Mensch: dolg, velik; langer Kerl dolgin; Soße, Suppe: redek; Wein: vlečljiv; lange Finger dolgi prsti; lange Finger machen/haben imeti dolge prste; lange Zeit dolgo, dolgo časa; vor langer Zeit davno, pred dosti časa; vor langen Jahren pred davnimi leti, pred mnogo leti; vor nicht langer Zeit še ne dolgo, nedavno; ein langes Gesicht machen dobiti dolg nos, nos se je povesil (er machte... nos se mu je povesil) ; lange Ohren machen našpičiti ušesa; lange Zähne haben imeti veliko željo (auf po) ; auf lange Sicht dolgoročno gledano; auf die lange Bank schieben odlagati; mit langer Nase abziehen ostati z dolgim nosom; von langer Hand dolgo časa; des langen und breiten na dolgo in široko; fallen: so lang er ist/war kot je (bil) dolg in širok; seit langem že dolgo; lang und breit na dolgo in široko

2. Adverb ves, vsa, vse, sein Leben lang vse življenje; kar, cel; zwei Jahre lang kar dve leti, celi dve leti

lavé, e [lave] adjectif umit; razredčen, redek (barva)

trop lavé vodén, zvodenel

long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini

loose¹ [lu:s] pridevnik (loosely prislov)
svoboden, prost, rešen (of, from česa)
odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik)
kemija prost, nevezan
pogovorno prost, na razpolago
figurativno nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralen

loose ends malenkosti, ki jih je treba še urediti
at loose ends v neredu, zanemarjen; v negotovosti
to be at loose ends biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storiti
loose bowels driska
a loose criminal zločinec na svobodi
to break loose pobegniti, osvoboditi se
to come (ali get) loose rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)
to cut loose from osvoboditi se (vpliva, vezi)
a loose fish pokvarjenec
a loose hour prosta ura
to have a loose tongue preveč govoriti, vse izblebetati
to have a screw loose ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojen
there's a screw loose somewhere nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdi
vojska in loose order v razmaknjeni vrsti (vojaki)
to let loose izbruhniti, dati si duška, ne obvladati se
loose make (ali build) nerodna postava
to play fast and loose biti lahkomišljen, neuvideven
to ride with a loose rein popustiti vajeti, biti prizanesljiv
to set loose spustiti, osvoboditi
to work loose zrahljati se, razmajati se (vijak)
loose handwriting neizpisana pisava
ekonomija loose cash gotovina
a loose novel opolzek roman

lung

I. -ă (-i) adj.

1. dolg

2. redek

II. adv. dolgo

III. n dolžina
□ de-a lungul vzdolž
□ în lung şi în lat podolgem in počez

lungo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši

3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen

4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava

6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

B) avv. daleč, predaleč

C) prep.

1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke

2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih

Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez

mager suh, mršav; Fleisch: pust, nemasten; Milch: posnet; Ergebnis, Kost, Einkünfte usw.: pičel, boren; Boden: slab, neploden; Mischung: redek; Letter: Typographie svetel; Ergebnis: skromen, mršav; mager werden shujšati; mager geworden shujšan