Franja

sbrodolare

A) v. tr. (pres. sbrōdolo)

1. umazati, zamazati, zamastiti (z juho, omako ipd.)

2. pren. dolgoveziti; razvleči (govor, spis)

B) ➞ sbrodolarsi v. rifl. (pres. mi sbrōdolo) umazati, zamazati se; zamastiti se (z juho, omako ipd.)

spin out prehodni glagol
razvleči, zavlačevati; na dolgo in široko razpredati (zgodbo itd.); prebiti, preživeti (čas, življenje) (in v)
zapravljati čas (by z)
izčrpati

negotiations spun out pogajanja so se zavlekla

stretch² [streč]

1. prehodni glagol
raztegniti, raztezati, razvleči, (raz)širiti; iztegniti (roko itd.) (često out)
pretegniti (noge itd., o.s. se)
nategniti (vrv itd.), peti, razpeti (platno itd.); z natezanjem izgladiti
figurativno nategovati, silo delati, iti predaleč (v čem), prenapenjati, pretiravati, po svoje krojiti (pravico, zakon)
trgovina prekoračiti (kredit)
sleng obesiti, usmrtiti

2. neprehodni glagol
raztezati se, (raz)širiti se, segati; nategniti se; raztegniti se (rokavice), dati se raztegniti; potovati (to do)
figurativno pretiravati, lagati
pogovorno viseti, biti obešen

stretched iztegnjen, po dolgem
stretched spring napeta vzmet
to stretch one's arms iztegniti, pretegniti si roke
to stretch the credit prekoračiti kredit
to stretch s.o. on the ground z udarcem zrušiti koga na tla
to stretch one's legs stegniti noge
to stretch for miles milje daleč se raztezati (segati)
to stretch a pair of trousers dati hlače na natezalnik
to stretch a point figurativno iti predaleč, pretiravati (v čem)
I will stretch a point in your favour potrudil se bom, da vam bom šel na roko
to stretch one's principles delati silo svojim načelom
to stretch s.o. on the rack zgodovina razpeti koga za mučenje (na natezalnici)
to stretch a rope nategniti vrv
the rope has stretched vrv se je nategnila
to stretch the truth pretiravati, lagati
to stretch the wings razpeti krila
to stretch away out of sight razprostirati se, kakor daleč sega oko

verziehen^* den Mund, das Gesicht: razvleči; Agronomie und Gartenbau preredčiti; ein Kind: razvaditi, zavzgojiti; (umziehen) preseliti se; sich verziehen skriviti se, Holz, Bretter: zvegati se; Wolken: razgubiti se; Gletscher usw., Menschen in die Ecke: umakniti se

zerdehnen razvleči, raztegniti

размочить gl. размачивать размусолить (vulg.) razmazati; umazati s slino; (pren.) razvleči (pripovedovanje)

расталкивать, растолкать/растащить razvlačevati, razvlačiti, razvleči;
растащить (gov.) narazen potegniti, raznesti

растягивать, растянуть raztegovati, raztegniti; razgrniti (po tleh); razvlačevati, razvleči;
р. слова vleči besede;

ausbeulen

1. izbočiti se, napihniti se; Hosen, Rock: razvleči se

2. (glätten) poravnati, ravnati (izbokline)

ausleiern intransitiv razvleči se, izgubiti obliko; transitiv ponositi, Schuhe: razhoditi

bag² [bæg]

1. prehodni glagol
deti v vrečo; ujeti; ukrasti sestreliti (letalo); s srpom kositi

2. neprehodni glagol
napihniti se; razvleči se; ohlapno viseti

to bag a hare ustreliti zajca
to bag butterflies zbirati, loviti metulje

string^*2 [striŋ]

1. prehodni glagol
opremiti s strunami (violino itd.) ali z žicami; opremiti (lok) s tetivo; nategniti, napeti (vrvico, tetivo itd.); zadrgniti, zavezati; privezati z vrvico; odstraniti nitke (pri fižolu)
poetično uglasiti (violino itd.); razširiti, nategniti
figurativno napeti (živce, moči itd.); (na)nizati (bisere), obesiti (across prek)
figurativno povezati
ameriško, sleng za nos koga voditi, norčevati se iz

2. neprehodni glagol
postati vlaknat; razvleči se (lepilo itd.); tvoriti vrsto ali verigo

stringed instruments glasba godala, godalni instrumenti
to string a room with festoons obesiti girlande na sobne stene
to string one's shoes zavezati si čevlje
strung up napet, živčen, razburjen, razburljiv
to string along with ameriško, pogovorno pridružiti se (komu), iti s kom, plesati, kot (nekdo) žvižga
to string out napeti, nategniti
to string up napeti (živce itd.); pripravljati (koga) na kaj, spodbujati; pogovorno obesiti
to string o.s. up for a deed opogumiti se za neko dejanje
to be strung up biti v stiski, v zagati, v težavah

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

Breite, die, (-, -n) širina; in der Breite, in die Breite po širini, v širino; in aller Breite na široko; in die Breite gehen širiti se, iti narazen; in die Breite ziehen razvleči

dīdūcō -ere -dūxī -ductum (dis in dūcere) „razvleči“, od tod

1. raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati), (na široko) odpreti (odpirati): pugnum, digitos Ci., vestem manu, nodos manu O., vestem Iuv., vestimenta Sen. ph., tunica diducta Q., d. rictum Iuv., risu d. rictum auditoris H. storiti, da poslušalec zazija, os (sc. alicui) Plin., Suet., alicui oculum Cels. (o zdravniku), pedem et crus in diversa Cels., pedes, labra, nares Q., fauces hiatu Sil., circinum Vitr., cuneo aliquid Col., fores palatii T., terram ad capita V. tik ob koreninah zrahljati, harenam L. odpraviti; pren.: d. animum in tam multifex officium (na takšno vsestransko dejavnost) Q.

2. deliti, razdeliti (razdeljevati), (na silo) ločiti, vsaksebi spraviti (spravljati): assem in partes centum H., fluctus continuam diduxit humum O., d. argumenta, nomina Q., litem Col., eandem speciem Plin. iun., aliquem ab aliquo Ci., O., amantes, complexūs Pr., hostem T. razkropiti, cibus diducitur Cels. se razkroji, se prebavi; pren. razcepiti: seditioin diversa consilia diduxerat vulgum Cu., ultio … senatum in studia diduxerat T., diducta civitas T. razcepljena v stranke, diductae terrae T. razpori; razdružiti (razdruževati), razvez(ov)ati: amicitias Sen. ph., matrimonium Suet.; animus varietate rerum diductus Ci. raztresen.

3. occ. (voj.)
a) razdeliti, razmakniti (razmikati), razvi(ja)ti, (četam) veleti, da se razstopijo, (med.) razmakniti (razmikati) se, razstopiti se: Lucan., Front., ubi Crassus animadvertit suas copias … non facile diduci C., diducendi erant milites C., d. cornua, aciem in cornua L., eos diduci iussit, diductis ordinibus T.
b) sovražne čete, ladje ločiti, narazen spraviti (spravljati), osamiti: d. adversariorum manus C., diductis nostris paulatim navibus C., diducta manu hostium S.; pesn.: olli agmina diductis solvēre choris V.

4. pren.: oratio rivis diducta est, non fontibus Ci. govor se deli na posamezne potoke, ne na vrelce = čeprav je razdeljen na razne oddelke, vendar tvori celoto, vastius diducuntur verba Ci. se pri izreki preveč razstavljajo, diducenda curandi ratio est Cels. pri zdravljenju je treba razločevati, in multas cogitationes diductus sum Petr. premišljeval sem o tem in onem; vocabulum ab appellatione d. Q. ločiti, razločevati.

Froschmaul, das, Tierkunde lastovičnik; ein Froschmaul ziehen razvleči usta

Länge, die, (-, -n) dolžina (tudi Mathematik, Geographie); (Körperlänge) višina, in seiner ganzen Länge v vsej višini; auf der ganzen Länge po vsej dolžini; der Länge nach po dolgem; auf die Länge dolgoročno; in die Länge ziehen razvleči; sich in die Länge ziehen vleči se; Mathematik gleicher Länge enako dolg

raztegn|iti [é] (-em) dehnen, ausdehnen, preveč: überdehnen; (razširiti) ausweiten, tehnika breitziehen, ausziehen; (razvleči) zerdehnen
| ➞ → razvleči, razvleči se

razvlačeváti (-újem) imperf. glej razvlačiti | razvleči

suspīrium -iī, n (suspīrāre)

1. globoko sopenje, globok sopljaj, vzdih, vzdihljaj, sapa, dih: alto tantum suspiria ducis pectore O. globoko sopeš; tako tudi: penitus traxit suspiria motu O.; suspiria dura Lucan., nec dat suspiria cursus Lucan., versabant suspiria Sil., cessant suspiria Mart., ut suspiria nulla sentiantur Mart.; occ. (kot bolezen) tiščanje v prsih, težka sapa, sopihanje, zasopihanost, zadihanost: uni morbo assignatus sum, qui dici suspirium potest Sen. ph., suspirio laborantibus Col. (o ovcah), suspirium articulare P. Veg., morbus cito in suspirium, i. e. anhelitum transit P. Veg.

2. vzdihovanje, vzdihljaj, ječanje, stok, stokanje: sine sollicitudine, sine desiderio, sine cura, sine suspirio Ci., Myrrha patre audito suspiria duxit ab imo pectore O. je prav globoko (za)vzdihnila, vultum ima ad suspiria ducere O. obraz razvleči k vzdihu (vzdihovanju), odi ego quos numquam pungunt suspiria somnos Pr.; occ. v pl. = vzdihljaji ljubezni, ljubezenski vzdihljaji: talibus alloquitur, repetens suspiria, dictis O., sollicitus repetam totā suspiria nocte Tib.; meton. (v pl.) žalost, bolečina, tuga, starejše pečal: cum uxor vigilias, somnos, suspiria matri Liviae patefaceret T.