Franja

Untugend, die, razvada, slaba navada; figurativ nečednost

vezzo m

1. govor, hoja

2. (grda) navada, razvada:
avere il vezzo di imeti navado

3. ljubkovanje; božanje

4.
vezzi pl. afektiranost, prisiljenost

5. dar, mikavnost, lepota, ljubkost

6. ogrlica

vice¹ [váis] samostalnik
pregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)

my horse has one vice, he can't stand blinkers moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnic
to inveigh against the vices bičati razvratnost, pregrehe

vice [vis] masculin pregreha, pokvarjenost, razuzdanost; napaka, hiba; razvada; familier sprememba okusa, paradoksna izbira

avoir tous les vices imeti vse napake
croupir dans le vice propadati v razuzdanosti
vice de construction gradbena napaka
vice d'emballage pomanjkljiva embalaža
vice de forme (juridique) formalna napaka
vivre dans le vice živeti v razuzdanosti

vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

de (ali por) vicio iz (gole) razvade
contraer un vicio privzeti slabo navado
hablar de vicio blebetati, kvasiti
llorar de vicio brez povoda jokati
quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije

víciu -i n

1. pomanjkljivost, hiba

2. nepravilnost

3. razvada

баловство n razvajanje, potuha; razvajenost, razvada, razposajenost

intercalare¹

A) agg. vrinjen; vmesen; dodan:
mese intercalare prestopni mesec

B) m

1. besedna razvada, manija, jezikovni tik:
il suo intercalare è »vero« ima čudno navado, da stavke končuje z »ne res«

2. vrinek, vrinjeni stavek

3. tisk interkalarni list

4. lit. refren, pripev

5. mont. jalovina (med dvema slojema rude)

tic [tik] masculin, médecine tik, trzaj ali drget ene ali večobraznih mišic, trzanje; figuré smešna, čudna razvada, manija

il a le tic de ronger ses ongles on ima razvado, da si grize nohte
il a le tic de finir ses phrases par «n'est-ce pas» ima čudno navado, da svoje stavke končuje z »n'est-ce pas« (kajne)

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

camino de Madrid na poti v Madrid
camino carretero, camino carril kolovozna pot
camino de herradura jezdna pot
de hierro železnica
camino hondo soteska
camino real glavna cesta
camino de ruedas kolovozna pot
camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
camino vecinal občinska, vaška pot
abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
cerrar el camino zapreti pot
echar por un camino pot ubrati
entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
ponerse en camino iti (kreniti) na pot
romper el camino iti na čelu, začeti pohod
salir al camino priti komu naproti
tomar un camino ubrati pot, iti po poti
de camino spotoma, mimogrede
a medio camino na pol pota
por el camino spotoma, med potjo

cantō -āre -āvī -ātum (intens. glag. canere)

I. intr.

1. peti, prepevati, oglašati se (o človeku): V., H., O. idr., hi pueri cantare et saltare didicerunt Ci., c. ad chordarum sonum N. (o kitaristu), inde ad manum cantari histrionibus coeptum L. h kretnjam igralca; cantare v retoriki = pojoč (s pojočim glasom) govoriti, pojoč predavati (kot slabost): si cantas, male cantas; si legis, cantas C. ap. Q., vitium cantandi Q. razvada, da govornik govori s pojočim glasom; preg.: surdo canere Pr., ad surdas si cantet Phemius aures O. če bi pel gluhim ušesom; occ. (o pticah) peti, žvrgoleti: cantantes aves Pr.; kikirikati (o petelinu): Pl., Ci., Suet.

2. (o glasbilih) oglašati se, peti, doneti, zveneti: cantabat tibia ludis O., bucina cantat Pr.; nav. z abl. instrumenti igrati, piskati, svirati, trobiti na kaj: fidibus Pl., tibiis N., structis avenis O., calamo Sen. ph.; occ. bajalne (čarovne) besede govoriti, bajati, čarati: Ca., cantando rumpitur anguis V.

— II. trans.

1. peti, pesniti, zložiti (zlagati): neniam Varr. fr., carmina non prius audita canto H., c. rustica verba Tib., versum Gell., hymnos Eccl., Hymen (svatovska pesem) cantatus O., non est cantandum Iuv. ni treba pesniti, doctus cantare Catullum H. ki se je naučil peti Katulove pesmi.

2. occ.
a) peti, opevati, slaviti, proslavljati, poveličevati: deum Tib., nos convivia cantamus H., dum meam canto Lalagen H., tota cantabitur urbe H., per totum cantabimur orbem O., cantatus Achilles O., iam pridem istum canto Caesarem Ci. ep. že dolgo slavim tega tvojega Cezarja.
b) o pesniku, deklamatorju ali igralcu podajati, izvajati, recitirati; v slabem pomenu žlobudrati: togatas (fabulas) Iuv., epinicia Suet.; quae me iuvene ubique cantari solebant Q.
c) naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): Vera cantas. Vana vellem Pl.; narocitičiti (naročati), svetovati, zabič(ev)ati, ponavljati: Nov. fr., haec dies noctesque canto tibi, ut caveas Pl., harum mores cantabat mihi Ter.
č) bajati, bajalne (čarovne) besede govoriti, zagovarjati, (za)čarati, pričarati: Ca., Varr., Sil., cantato densatur carmine caelum O., c. umbram Lucan. pričarati, cantatae herbae O., cantata luna Pr., cantatus puer Ap.

habitude [abitüd] féminin navada, običaj; (telesna) drža

d'habitude navadno
par habitude iz navade, brez premišljanja, avtomatično
force féminin d'habitude moč navade
homme masculin d'habitude človek navade
mauvaise habitude razvada
contracter une habitude navzeti se navade
perdre l'habitude odvaditi se
prendre l'habitude de quelque chose navaditi se na kaj
tourner en habitude postati navada

inemendabile agg. nepopravljiv:
vizio inemendabile nepopravljiva razvada

minare v. tr. (pres. mino)

1. minirati

2. pren. zminirati, spodkopati:
vizio che mina la salute razvada, ki spodkopava zdravje

navad|a ženski spol (-e …)

1. die Gewohnheit; (navajenost) die Gewöhnung, die Übung, die Gewohnheit; -gewohnheit, -verhalten (miselna Denkgewohnheit, nakupovalna Kaufgewohnheit, Kaufverhalten, potrošniška Verbrauchergewohnheit, spalna Schlafgewohnheit, življenjska Lebensgewohnheit, bralne množina Lesegewohnheiten)
(iz) … navade Gewohnheits-
(človek der Gewohnheitsmensch, ironično das Gewohnheitstier, storilec iz navade der Gewohnheitstäter, Gewohnheitsverbrecher, stvar Gewohnheitssache)
stara navada alte Gewohnheit, eingefleischte Gewohnheit
imeti navado die Gewohnheit haben, pflegen zu
opustiti navado mit der Gewohnheit brechen
postati navada posamezniku: zur Gewohnheit werden, nasploh: einreißen, üblich werden
iz navade aus Gewohnheit, gewohnheitsmäßig
figurativno stara navada - železna srajca die Gewohnheit ist eine zweite Natur

2. (pravilo obnašanja) die Sitte, poklicno, poslovno: die Gepflogenheit
biti navada üblich sein
v navadi üblich, gebräuchlich, splošno: allgemein üblich
biti v navadi üblich/gebräuchlich sein

3.
slaba navada die Unsitte, die Untugend
(razvada) die Unart

4.
navade množina (obnašanje) das Verhalten (tudi živalstvo, zoologija)

5. (običaj) der Brauch, Landesbrauch, die Sitte
šege in navade množina das Volksbrauchtum, Sitten und Gebräuche

razvádica (-e) f dem. od razvada vizietto

vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
a vicious horse uporen konj
vicious air slab, pokvarjen zrak
vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
a vicious headache hud, strašanski glavobol
a vicious look sovražen, preteč pogled
a vicious man izprijenec, pokvarjenec
vicious habit razvada, grda navada
vicious life nemoralno življenje
vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
vicious mule trmasta mula
vicious remark nespodobna opazka
vicious style slab slog
vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
a vicious temper hudoben značaj
vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti

vizio m (pl. -zi)

1. pregreha:
il vizio della pigrizia lenoba
i sette vizi capitali relig. sedem naglavnih pregreh

2. ekst. (stara, grda) navada; nagnjenje, strast
il vizio del fumo kadilska razvada
il bambino ha il vizio di succhiarsi il pollice otrok je navajen sesati palec

3. anat. napaka, hiba

4. ekst. napaka:
vizio di fabbricazione tovarniška napaka
vizio di ortografia pravopisna napaka

5. pravo nepravilnost

ἐκτροπή, ἡ 1. (ἐκ-τρέπω) odvrnitev, odvajanje, odvod. 2. (ἐκ-τρέπομαι) stranska pot, λόγον odstop od …, ὁδοῦ prenočišče. 3. grda navada, razvada.