Franja

déchiqueter [-šikte] verbe transitif raztrgati na koščke; razkosati, razrezati; figuré mučiti, ne dati miru

déchiqueter une étoffe raztrgati blago
déchiqueter de la viande à belles dents z zobmi razkosati meso
il a eu une main déchiguetée par l'explosion d'une grenade eksplozija (ročne) granate mu je raztrgala roko

découper [-kupe] verbe transitif iz-, razrezati; izstriči (dans iz); prikrojiti (blago)

se découper odražati se (z jasnimi konturami)
découper (à la scie) izžagati
découper un article dans un journal, des images dans un catalogue izrezati članek iz časopisa, slike iz kataloga

dépecer [depəse] verbe transitif razkosati, raztrgati na kose, razrezati

dépecer une volaille, un bœuf, un pays razkosati perutnino, vola, deželo

dérompre* [derɔ̃prə] verbe transitif raztrgati, razrezati; preorati

despedazar [z/c] razkosati, raztrgati, razrezati

discīdō -ere (dis in caedere) razrezati, razsekati: Lucr.

discindō -ere -scĭdī -scissum (dis in scindere)

1. raztrga(va)ti: vestem Ter., Ci., tunicam Ci., manu amictūs V., discissos laniabant dentibus artus V., d. nubem Lucr., alicui maxillam ictu Suet., cunctantem flagellis Suet. razmesariti, librum suis manibus Gell., pecudes, exta pecudum, reum foederis Amm.; occ. razrez(ov)ati, razcepiti (razcepljati): cotem novaculā Ci., L., salicem Ca., bitumen ut trabes securibus T., magnam partem quercus Gell.; razpreti: discindite Pl. razprite mu noge, ne immodicus hiatus rictum discindat Q.; pren. razcepiti = razdreti, (raz)ločiti: amicitiae sunt … dissuendae magis quam discindendae Ci. se morajo počasneje razdružiti kakor naglo razdreti, oratio aut continua est aut inter respondentem et interrogantem discissa Sen. ph. prekinjen z odgovori in vprašanji, discissa cum corpore vis animaī Lucr., discissi studiis, plebs discissa Amm.

2. kako oblačilo pretrgati, razgrniti (da se razgalijo prsi): tunicam a pectore L. epit., vestem Suet.

Opomba: Sinkopirani plpf. discisset: Sil.

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

dissecō (v rokopisih tudi dissico) -āre -secuī -sectum razrez(ov)ati, prerez(ov)ati, razsek(ov)ati: Plin., Suet., Ap., Gell., Lamp.

einkerben Vertiefungen, Zeichen: vrezati, einen Stock: zarezati, zarezati v obliki klina; Technik razrezati, sekati

entzweischneiden^* prerezati, razrezati

éventrer [evɑ̃tre] verbe transitif razparati trebuh (quelqu'un komu); (kuhinja) vzeti ven, iztrebiti; razparati, (s silo) raztrgati, razrezati (un sac de blé, une voile vrečo žita, jadro); na široko odpreti

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

in-cīdo² -ere -cīdī -cīsum (in, caedere)

1. vrezati, zarezati, narezati, vsekati, nasekati, vdolbsti: Auct. b. Hisp., Lamp., arbor inciditur Plin., incisae servant mea nomina fagi O., tenerae arbores incisae C. narezana; od tod: incisus pulmo Ci. ali folia incisa Plin. z zarezo, quod possim titulis incidere Iuv., tabula his litteris incisa L., marmora notis incisa H. marmornate plošče z (vsekanimi) napisi. Z obj. napisanega na vprašanje kje? z in in abl.: Plin., Plin. iun., Suet., epigramma incisum est in basi Ci., exemplum (kopija) in pilā lapideā incisum N., in ea basi nomen Africani erat incisum Ci.; na vprašanje kam? (z in in acc.): Suet., Plin., Plin. iun., inmunitates in aes iubebat incidi Ci.; abs.: incidebantur (sc. in aes) leges Ci.; z dat.: Suet., sepulcro summam i. H., verba ceris i. O. včrtati, začrtati v … , amores arboribus i. O. ljubezenske tožbe v … vrezati (zarezati).

2. occ.
a) (vrezujoč) obrezati: pinnas i. Ci., vites i. V., etsi incidamus media, ne nimis sero ad extrema veniamus. Ci. obrežemo = na kratko obdelamo (opravimo).
b) (vrezujoč) prerezati, razrezati, odrezati: nos linum incidimus Ci. odpremo pismo, venas (venam) incidere Plin., T., Suet., Cels. žile prerezati, kri izpustiti (komu), puščati (komu), qui legato venas incideret Ci. je dal žile prerezati, funem i. V.; pogosto pren.: incidunt nervos populi Romani Ci. režejo narodu kite = mrtvijo, slabijo ga, spes incisa L. „odrezano“ = odvzeto, odneseno, horam casus incidit Sen. ph.
c) s prolept. obj. (vrezujoč) izrezati, izsekati: ferro incidit perpetuos dentes (na žagi) O., novas incide faces! V.
č) kot medic. t. t.: raztelesiti (razteleševati), razuditi (razudovati): corpora mortuorum Cels., nocentes homines vivos Cels.

3. metaf.
a) pretrgati, prekiniti, motiti: non lusisse pudet, sed non incidere ludum H., interrogatio sermonem incidit L., novas incidere lites me monuit V., omnem deliberationem i. Ci., genus vocis incidens Ci. premolkujoč.
b) ovreči, zavreči, razveljaviti (razveljavljati), uničiti: testamentum, tabulas (testamenti) Icti. Od tod subst. pt. pf. incīsum -ī, n (ret. t. t.) zareza = odstavek v periodi (= gr. κόμμα, lat. tudi incīsiō): Ci., Q.

2. adv. pt. pf. incīsē (= incīsim): Ci.

īn-secō¹ -āre -secuī -sectum vrez(ov)ati, zarez(ov)ati, razrez(ov)ati: Corn., insectis gurgulionibus Ci. z razrezanim grlom, cutem L. zarezati, corpora mortuorum Plin. razuditi raztelesiti, secirati = insecare aperireque humana corpora Gell., olivam Col.; pesn.: insecti pectine dentes O., folia insecta pectinum modo Plin., auro insectis alarum articulis Plin. — Od tod subst. pt. pf. īnsecta -ōrum, n (sc. animalia) „zarezane živali“, žuželke: insectorum quaedam ut muscae … et apes Plin.

inter-secō -āre -secuī -sectum

1. razrez(ov)ati: lateres Vitr. prežagati, aquarum ductus Amm. prepreti (zapreti, zagraditi), telas Stat.

2. metaf. (pre)rezati, sekati, deliti: zodiacum Macr., Tiberis intersecans urbem aeternam ali moenia Amm., Ganges Indorum intersecans terram Amm.

ìsjeći isijèćēm (ijek.), ìseći iséčēm (ek.)
1. izsekati: isjeći šumu
2. izrezati: duboko isječena haljina
3. razrezati: isjeći knjigu, tortu
4. razsekati vola na komade
5. sklesati: isjeći lik u kamenu
6. posekati, pobiti: dahije isjekoše sve videnije ljude po pašaluku; neprijateljski rafali isjeko še našu izvidnicu
7. isjeći koga pogledom grdo pogledati koga

iskrèsati ìskrešēm
I.
1. izkresati: iskresati vatru iz kremena
2. zabrusiti komu kaj: iskresati komu sve u brk; iskresao je ministru što mu se nakupilo u duši
3. oklestiti: posijeci ovu bukvu pa je svu iskreši
4. razrezati: iskresati pecivo
II. iskresati se
1. pobiti se, ozmerjati se: pusti ih, neka se iskrešu
2. dial. strgati se: tri dana prije Ilijina dne i tri dana poslije zovu se u Srbiji "kresovi", i žene ovijeh dana neće košulje da peru niti ikakvog drugog prtišta da kvase, jer kažu da bi se iskresalo

iskròjiti ìskrojīm
1. skrojiti, prirezati: jedan krojač iskroji mu odijelo od sukna
2. zrezati, raztrgati: jedan pas upade unutra iskrojena uha i izranjavane njuške
3. razrezati, urezati: iznad i ispod pupoljka zasječe se kora vodoravno, pa se zatim za toliko isto milimetara zasječe kora s jedne i druge strane, tako iskrojenu koru treba sad odlubiti

ìštrickati -ām razrezati, zrezljati na drobne koščke, gl. istrickati