Franja

crvòtočiti -im gristi, razjedati: crvotočiti drvo

durchfressen^*1 Säure usw.: razjedati, razžirati, razžreti; durchfressen sich ein Feuer: razširiti se; sich durchfressen figurativ durch Akten usw.: prekopati se (skozi)

eat^* [i:t]

1. prehodni glagol
jesti, pojesti, žreti, glodati; trošiti
kemija razjedati, uničiti
ameriško hraniti
figurativno mučiti

2. neprehodni glagol
jesti, hraniti se
pogovorno imeti dober okus

to eat dirt biti javno osramočen
I'll eat my head glavo stavim
to eat one's head off pojesti več, kakor je vredno njegovo delo, ne se izplačati
one cannot eat one's cake and have it človek ne more imeti eno in drugo
to eat humble pie opravičiti se, postati ponižen
to eat s.o.'s salt živeti na tuj račun
to eat one's terms (ali dinners) , to eat for the bar učiti se za odvetnika
to eat s.o. out of house and home spraviti koga na beraško palico
to eat one's word besedo snesti

eat away prehodni glagol
pojesti; razjedati, glodati

edō¹ -ere -ēdī -ēsum (indoev. kor. ed jesti; gr. ἔδω, ἐδϑίω, ἔδϑωjem, osk. edum jesti, lat. edūlis, ēsca, inedia)

1. jesti, pojesti, žreti; (o ljudeh): Kom. idr., nec esuriens Ptolemaeus ederat iucundius Ci., edendi amorem cibus obduret Lucr., non edi quidquam praeter olus H., edisti satis atque bibisti H., siquis guttur fregerit, edit (= edat, gl. opombo) ālium H., tempus edendi H., penuria edendi V. pomanjkanje hrane, amor edendi V. želja po jedi, ardor edendi O. volčja lakota, pecus edendum O. klavna živina, avide edere O., edere muraenas Sen. ph., testes ursinos Plin., non ut edam vivo, sed ut vivam edo Q.; (o živalih): pullos in aquam mergi iussit, ut biberent, quoniam edere nollent Ci., edendi rabies V. požrešnost (o volku), pecus edit agellum H. ovce se pasejo po njivi (= njiva ni obdelana); preg.: pugnos edere Pl. s pestmi po hrbtu jih dobiti, de patella edere Ci. (gl. patella), multos modios salis simul edere Ci. (o starem prijateljstvu).

2. pren.
a) = zapraviti: bona edere Pl.
b) razjedati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): culmos esset (gl. opombo) robigo V., carinas est (= edit) vapor (ogenj) V., artus sacer ignis edebat V. (o bolezni), edit flamma medullas V. (o ljubezni), si quid est (= edit) animum H., corpora virus edit O., nec te edat dolor O., edunt oblivia laudem Sil.

Opomba: Star. cj. pr. edim, edis, edit itd.: Pl., H. idr. Skrčene obl., enake pomožniku esse: es, est, estis, inf. esse, cj. impf. essem, 3. os. pr. pass. estur = editur: Ca., Pl., H., Q., Iuv.; cj. impf. pass. essētur: Varr.; cj. pf. act. ēserim ali ēsserim: Ap.

erode [iróud] prehodni glagol
razjesti, razjedati; spodkopa(va)ti; izpirati, erodirati

erodere^* v. tr. (pres. erodo) dolbsti, razjesti, razjedati, erodirati

erodírati eròdīrām (lat. erodere) erodirati, razjedati: potok erodira korito; vruća hrana erodira površinu jezika

exūrō -ere -ūssī -ūstum

I. izž(i)gati, z ognjem pregnati: aliis scelus exuritur igni V., exustae tuae mox, Polypheme, genae Pr.

— II.

1. požgati, sežgati, upepeliti: Sen. ph., oppida vicosque C., classem, puppes V., vicos exustos esse, exustis villis omnibus, domi suae vivus exustus est Ci., Boeotii exusti Ci. z ognjem opustošeni, clivus Publicius ad solum exsustus est L., lucerna exusta est Vitr. je dogorela; preg. (o čem nemogočem): maria exurere V.

2. pren.
a) izsušiti (izsuševati), posušiti: sol exurit omnes lacus Cu., loca exusta solis ardoribus S., exusta palus, exustus ager V., caseus sole exustus Col.; (o žgoči žeji) žgoč (iz)mučiti: sitis exurit miseros Lucr. ali fatigatos Cu., fervida exustus siti Sen. poet.; exustus flos siti veteris ubertatis exaruit Ci.
b) dodobra ožgati: sol … terrae fetum exusserit Pac. fr., quod sol graciles exureret artus Tib.
c) razgreti (razgrevati), segreti (segrevati): antra positis exusta caminis O., fervido sole exurente vestigia Cu., si quis exustus in sole est Cels.; tudi: vneti komu ljubezen: divos Tib.
č) uničiti (uničevati), izjedati, razjedati: (suci) cornua exurunt O., eruca exurit semina morsu Col. poet., vis veneni exurit ferrum Cu., magis exurunt curae Sen. tr.

fret¹ [fret]

1. prehodni glagol
odrgniti, ostružiti, obrabiti
figurativno razjedati; vznemiriti, razjeziti
arhaično, poetično glodati, žvečiti, razjedati; jariti (vodo)

2. neprehodni glagol
razburjati, mučiti se, besneti, gristi se

to fret into s.th. z vnemo se česa lotiti
figurativno to fret away razjedati
to fret and fume besneti, rohneti
pogovorno to fret the (ali one's) gizzard razburjati se

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

gnaw [nɔ:]

1. prehodni glagol
(o)glodati, naglodati, preglodati; razjedati, gristi
figurativno mučiti

2. neprehodni glagol
glodati, gristi (at, upon, into)
figurativno zagristi se

to gnaw away (ali off) odglodati, izglodati, odgristi

izjédati ìzjēdām
I.
1. počasi, slovesno jesti: svaki domaćin žrtvovao je po ovna i ritualno ga izjeda sa svojima; košćat Bosanac izjedaše zdjeletinu graha; izjedati dnevne obroke
2. razjedati, gristi, izpodjedati, spodjedati: lopatu poče izjedati rda; korupcija kao živa rana izjeda zemlju; tuberkuloza ga polagano izjeda; voda izjeda obalu
3. gristi, žreti
II. izjedati se
1. gristi se, žreti se: moraju li se stvorovi tvoji medusobno izjedati, prirodo!; jezuitski sistem postade papski politički zakonik, pod kojim se društveni organizam izjeda, kao da je pod uticajem žestokoga otrova
2. delati si skrbi, sekirati se: njegov otac nije se mnogo izjedao od brige za njega

jȅsti jȅdēm
I.
1. jesti: jedi dok si gladan; jede kao da je cio, ceo dan kopao; mi moramo svaki dan jesti; sjedimo kod stola i jedemo ručak; što vi to jedete?
2. razjedati, gristi: rda jede gvožde; nenavidnost ga jede
3. gristi, pikati: a njega su cijelu noć jele vaške
4. spodjedati, odnašati: Morava jede plodnu zemlju
5. jesti hljeb svoj u znoju lica svoga jesti kruh v potu svojega obraza; jesti kome iz ruke biti komu pokoren
II. jesti se
1. jesti se: ne živi se da se jede, već se jede da se živi
2. njegova se jede njegova beseda nekaj velja
3. jede mi se imam tek
4. gristi se: jedem se od muke gledajući kako lijeno radiš
5. sunce, mjesec se jede začenja se sončni, mesečev mrk

mâncá mănânc vt.

1. (po)jesti
□ a mânca pe săturate najesti se

2. razjedati

3. srbeti

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

morder [-ue-] gristi, ugrizniti; razjedati, zbadati, grajati; obrekovati

morder el freno (fig) požreti (svojo) jezo
morder el polvo umreti
le hizo morder el polvo pobil ga je na tla
morderse las uñas nohte si gristi

mōrdere^* v. tr. (pres. mōrdo)

1. ugrizniti, gristi:
mordere il freno pren. težko prenašati
mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

2. nagristi, razjedati:
l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

3. pren. zaslužiti

4. pren. zajedati se (v); mučiti:
un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize