Franja

Zadetki iskanja

  • dévastation [-sjɔ̃] féminin (o)pustošenje, razdejanje, oplenitev

    les dévastations des sauterelles opustošenja kobilic
  • devastazione f razdejanje, rušenje; pustošenje
  • disaster [dizá:stə] samostalnik
    nesreča, katastrofa, razdejanje

    to court (ali invite) disaster sam zakriviti svojo nesrečo
    to bring disaster povzročiti nesrečo
  • distruzione f rušenje; uničenje; razdejanje:
    le distruzioni della guerra vojna razdejanja
  • disturbātiō -ōnis, f (disturbāre) razdejanje, razrušitev, razdor: Corinthi Ci.
  • exterminio moški spol iztrebljenje, pokončanje, razdejanje, propad
  • holocaust [hɔ́ləkɔ:st] samostalnik
    žgalna žrtev
    figurativno pokol, razdejanje
  • incēndio m (pl. -di)

    1. požar; izbruh (ognjenika)

    2. pren. požar, razdejanje, izbruh:
    l'incendio della guerra izbruh vojne
    l'incendio dell'odio izbruh sovraštva
  • īnfrāctiō -ōnis, f (īnfringere) zlom(ljenje), zlomitev, razdejanje: Prisc.; metaf. potrtost, pobitost: infractio quaedam animi et demissio Ci. pobitost in malodušnost.
  • īnfrāctor -ōris, m (īnfringere) (z)lomilec; īnfrāctrīx -īcis, f (z)lomilka; īnfrāctūra -ae, f polom, razdejanje (vse iz īnfringere): Prisc.
  • īnfrāctus3 -ūs, m (īnfringere) zlomljenje, razdejanje: Prisc.
  • massacre [-sakrə] masculin pokol, klanje (ljudi); pielivanje krvi, morija, masaker; razsekanje; razdejanje; figuré skazitev (gledališkega, glasbenega dela)

    jeu masculin de massacre metanje (žog) v figure (na sejmu), stojnica za to igro
    envoyer des soldats au massacre poslati vojake v klavnico, v gotovo smrt
  • massacro m

    1. klanje, pokol, morija; masaker

    2. pren. skaza, skvarjeno delo, razdejanje:
    vestiti che sono un vero massacro obleke, ki so prava skaza
  • ravage1 [rǽvidž] samostalnik
    (o)pustošenje, razdejanje, uniče(va)nje

    ravages množina razdiralno delovanje, uničujoče učinkovanje (učinki) (of pestilence kuge)
    the ravages of time zob časa
    to make ravage of opustošiti, razdejati, podreti; uničiti; pogubiti
  • ravage [ravaž] masculin opustošenje, razdejanje; pluriel (vojna, neurna) škoda; zle, hude, slabe posledice

    ravages pluriel du feu, d'un incendie, de la guerre razdejanje, opustošenje zaradi ognja, požara, vojne
    faire (bien) du ravage, des (de grands) ravages povzročiti veliko škodo, razdejanje; familier razsajati, besneti (epidemija); povzročati trpljenje tistim, ki nas imajo radi
    les ravages du temps zob časa, znaki starosti
    faire des ravages dans les cœurs razvneti in uničevati srca
  • ravágiu -i n opustošenje, razdejanje
  • rázor m razdejanje, uničenje: razor Troje
  • razorénje s razdejanje, uničenje
  • razrušénje s razrušitev, razdejanje
  • rovina f

    1. pad, zrušenje, podor

    2.
    rovine pl. razvaline, ruševine:
    rovine di Troia razvaline Troje
    risorgere dalle rovina pren. vstati iz ruševin

    3. razdejanje, propad, polom:
    andare in rovina propasti

    4. knjižno silovitost, sila