Franja

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

inane plitev, prazen, puhel

inānis -e, adv. inaniter

1. prazen, prost: Pl., Varr., Val. Fl. idr., domum eius iste reddiderat inanem Ci., in loculis ante inanissimis tantum nummorum positum vidit Ci., navis i. Ci., C., N. brez moštva, navem paene inanem contra praedones ducit Ci. a tudi = brez tovora, neotovorjena Ci., C., inanis basis Ci. nepopisan, subsellia inania Ci. ki na njih nihče ne sedi, tempus inane V. čas počitka (miru), agri inanes Ci. neobdelane, equum inanem reliquerunt Ci. brez jezdeca, inanis laeva sine anulo H. brez zlatega prstana, litterae Ci. brez vsebine; tako poseb. o mrtvecih: inane corpus Ci. brez duše (življenja), mrtvo; od tod enalaga: inanis umbra O. imago O. mrtveca, inane vulgus O. mrtvecev, inania regna V., Tartara O. kraljestvo (brezbitnih) senc; pesn. tudi: inania lumina O. prazne očesne votline, inane vulnus O. globoka, votla, inanis galea V., O. ki ni več na glavi (naspr. galea plena Sil. nataknjena na glavo), i. leo Stat. levova koža, i. Gaurus Iuv. razpokan. Pogosto subst. n.: prazen prostor, praznina: lapis per inane volutus V., raptus per inania currus O. po praznem ozračju; pri L. (38, 7, 9) = prazno mesto, podkop. Dopolnjuje se z abl.: insula cultoribus inanis S. fr.; natančneje z ab in abl.: foro a bonis et a liberis inani Ci., i. a marsupio Prud.; pesn. (analogno gr. κενός) z gen.: inane lymphae dolium H., corpus inane animae O.

2. occ.
a) s praznimi rokami: duo sigilla perparvula tollunt, ne omnino inanes revertantur Ci., si illinc inanis profugisses Ci., si pulset inanis Pr. brez daril.
b) ubog, reven: Pl., misera in civitate atque inani Ci., fratres egentes inanesque discedebant Ci. neobogateni.
c) oplenjen, oropan, izsesan: Siciliam inanem offenderant Ci. so dobili (našli) …
č) tešč, lačen, gladen: inanis venter H. „prazen želodec“, od tod: i. parasitus Pl., siccus inanis sperne cibum vilem H. lačen in žejen.

3. metaf. prazen česa, brez česa; z abl.: epistola inanis aliquā re utili et suavi Ci.; z gen.: omnia plena consiliorum, inania verborum Ci. (zevg.); occ.
a) prazen, puhel, plitev, jalov, plehek, brez vrednosti, nepomemben, malenkosten: Q., Cels. idr., paleae inanes V. ki v njih ni več zrnja; od tod: inania nobilitatis nomina Ci., inania delectamenta puerorum Ci., cum inanibus syngraphis venit Ci., pecuniae falsae et inanes Ci., ei quaedam inania pollicebar Ci.; subst.: inane abscindere soldo H. nebistveno ločiti od bistvenega (važnega); pl.: inania honoris T. nebistvene zunanjosti.
b) prazen, neosnovan, neutemeljen, brez (pravega) vzroka, ničev: Cat., Cu., Lucr., Q. idr., inanem aucupari rumorem Ci., ex curia se proripuit cum inanibus minis Ci., crimen inane Ci., i. credulitas T.; pesn. (adv.): meum pectus inaniter angit H. muči s praznim strahom (s tvorbami svoje domišljije).
c) prazen, zastonj(ski), brezuspešen, ničev(en), brez koristi: Val. Fl., Q. idr.: inane funus H. ki je bil zaman (po drugih: „brez trupla“, ker se je telo spremenilo v laboda), opes fallaces et cogitationes inanes meae Ci., inaniter artes exercere O., inane decus purpurae H., causas nequiquam nectis inanes V., inania opera H.; subst. pl. n.: inania: inania captare H. hlastati po praznih stvareh.
č) puhel, puhloglav, nečimrn, domišljav, samovšečen, spogledljiv, gizdav, nadut, širokoust(en), visokonošen: inanes adulescentiae cupiditates Ci., inaniter loqui Ci., inaniter arrogans Gell. strašanski širokoustnež, inaniter cogitare Amm., homo i. et regiae superbiae S., Asia inaniora parit ingenia L., i. animus Ci., inanissimi homines Lact.; subst. m.: inanes H. gizdalini, puhloglavci.

in-ops -opis (ab ope inops, qui eius indiget Varr.)

1. nemočen, brez moči, o(b)nemogel, slab: leges salubriores sunt inopi quam potenti L., nihil cum potentiore iuris humani relinquitur inopi L., inopem vallare armis Val. Fl., inopes — potentes S. fr.; inops z inf.: Pr.

2. ki si ne znati pomagati ali svetovati, brez pomoči, brez sveta: solus, inops, exspes … O., trahens inopem senectam O., i. turba V., inops animi (loc.) V., inopes relicti a duce Ci., ad eos inops supplexque venit Ci., solari inopem V.

3. nepremožen, neimovit, reven, ubog, boren, siromašen (naspr. copiosus, dives, locuples, opulentus): Mart., Macr., inopem me copia fecit O., vendit inops O. zaradi uboštva, inops inter magnas opes H., ad alienam opem inops L., inops alienas opes expecto S., inopem iter ingredi L. brez denarja, inops atque egens Suet., i. victus, inferiae, domus O., aerarium i. et exhaustum Ci. revna in izpraznjena; subst.: regis mensa non differebat a cuiusvis inopis (reveža) atque privati N.; enalaga: cupido semper inops H. ki vedno trpi pomanjkanje, nikdar potešena, vedno lakomna, inopis animi esse H., vita Ci., Vell., ars Iuv., amor Lucr., inopes irae Val. Fl.; pren. reven = prazen, puhel (naspr. locuples, abundans, copiosus): lingua quae dicitur esse inops Ci., oratio Ci., disciplina, causa Ci.

4. metaf. reven s čim, potreben česa, neimajoč česa, brez česa: Sil.; z objektnim gen.: inops pecuniae L. (naspr. praedives), messium L. reven z žitom (o nekem otoku), somni cibique O. brez spanca in teka, mentis O., T. brez pameti, consilii L., O., Suet., amicorum, verborum Ci., copiarum Vell. reven z živežem, rerum H. brez jedra (o verzih), paterni ruris et fundi H. (zaradi razdelitve zemljišč), humanitatis Ci., pacis O., animi, omnium rerum V., agitandi i. S. brez stvari, potrebnih za preživetje, ki nima ob čem (od česa) živeti, aeris Iuv., astūs, criminum, fortunae T., aequi, rationis, regnorum Stat.; nam. gen. pri Ci. tudi abl. z ab ali sam abl.: inops ab amicis, i. verbis.

Opomba: Abl. sg. -ī (subst. -e), neutr. pl. -ia, gen. pl. -um.

insipido agg.

1. brezokusen

2. pren. plehek, puhel, neslan

nūgātōrius (stlat. naugātōrius) 3, adv. -ē (nūgātor) gúmpast, bedast, áboten, absurden, omejen, nespameten, neumen, neslan, brezvreden, malovreden, brez vsebine, nepomemben, nekoristen, ničev, puhel: n. artes Pl., laži, boves, unguentum Varr., tota res nugatoria est Ci., mala nugatoriaque accusatio Ci., illud valde leve est ac nugatorium Ci., n. argumentationis genus Corn., nugatorium et inertem vocant Sen. ph., nugatorie responsum Corn., opinio, cantica Aug., nugatorium et inertem vocant Sen. ph.; subst. pl. n. nūgātōria -ōrum: nugatoria iniquitatis Aug.

operettistico agg. (m pl. -ci)

1. glasba opereten

2. pren. slabš. frivolen, puhel, površen; bahav

pedēstre agg. pren. običajen, banalen, puhel, plehek

phrasal [fréizəl] pridevnik
frazast, puhel, prazen; frazen

plat, e [pla, t] adjectif raven; plosk, ploščat; plitev; militaire odprt, neutrjen; figuré plitev, puhel; brezizrazen (obraz); plehek (pijača); hlapčevski

assiette féminin plate plitev ktožnik
bourse féminin plate prazna denarnica
calme masculin plat mrtvilo
comédie féminin plate plitva, banalna komedija
pied masculin plat ploska noga
souliers masculin pluriel plats čevlji brez pet
se coucher à plat ventre leči na trebuh, figuré pokazati se pretirano pokornega
dire tout plat povedati brez ovinkov
faire de plates excuses medlo, ponižujoče se upravičiti
tomber plat pasti na obraz; figuré popolnoma propasti (gledališka igra)

platitudinous [plætitjú:dinəs] pridevnik (platitudinously prislov)
plitek, puhel, prazen, suhoparen

rivistaiōlo agg.

1. revijski, varietejski

2. slabš. puhel, površen

salottiēro agg.

1. salonski, monden

2. ekst. puhel, površen, frivolen

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

shallow [šǽlou]

1. pridevnik
plitev, malo globok (tudi figurativno)
figurativno površen, puhel

shallow brained plitev, površen, puhloglav
a shallow argument prazen izgovor
a shallow mind plitev duh
to run shallow postati površen

2. samostalnik
neprehodni glagol
postati plitvejši

soggy [sɔ́gi] pridevnik
premočen, razmočen, namočen, vlažen; močviren
figurativno dolgočasen, neduhovit, neumen, puhel

šúpalj -plja -e
1. votel: šupalj zob; -a igla, kugla, mjera, opeka, cigla, osovina; -i ključ, prostor, valjak
2. puhel: -e fraze
3. piškav: -i orah; sto ne vrijedi ni šupljeg boba; pretakati iz šupljeg u prazno

tȁšt -a -o
1. tešč: tašt želudac, stomak
2. prazen, puhel: tašt klas
3. necimern: -a slava, misao
4. ničev, ničen: ali je -a svaka nada
5. tašto crijevo anat. zgornje tanko črevo, jejunum

tinnulus 3 (tinnīre) žvenketajoč, žvenketav, cvenketajoč, cvenkljajoč, brenkajoč, cingljajoč, zveneč, zvočen ipd.: vox Cat., Gades Stat., sistra O., tinnula aera sonant O.; metaf. cingljajoč, žvenketajoč = puhloglasen, puhel, votel, prazen: rhetor Q., verba Hier.

trumpery [trʌ́mpəri]

1. samostalnik
stvar brez vrednosti, plaža, šund, kič; (cenen) okras; izvržek, ropotija stara šara
figurativno mlatenje prazne slame, čvekanje, besedičenje, besedno lepotičje

2. pridevnik
ki je brez vrednosti, reven, beden; brezpomemben; puhel, ničev, frazerski

trumpery arguments ničevi argumenti
trumpery furniture neokusno pohištvo