virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)
1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.
2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).
3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
Zadetki iskanja
- wand [wɔnd] samostalnik
šiba, prot, palica
glasba taktirka; čarobna palica; poveljniška palica
divining wand čarodejna palica
Mercury's wand Merkurjeva palica (simbol trgovine) - лоза f prot, vrbova šiba, trs, vitra;
виноградная л. vinska trta;
корзинная л. vezika - osier [ozje] masculin vrba, vrbov prot; populaire denar
panier masculin d'osier pletena košara
franc comme l'osier odkrit, brez pretvarjanja
pliant, souple comme de l'osier zelo popustljiv, prilagodljiv - withy [wíði; wíɵi]
1. samostalnik
mlada vrba, vrbov prot, vrbova šibica
2. pridevnik
podoben vrbi; prožen, elastičen; uren (oseba) - pisculentus 3 (piscis) poln rib, bogat z ribami, ribat, ribovit: Neptuno has ago gratias meo patrono, qui salsis locis incolit pisculentis Pl., fluvium Naronem magnum pulchrum pisculentum Ca., fluvius Hiberus, is oritur ex Cantabris, magnus atque pulcher, pisculentus Ca.; subst. pisculentum (piscolentum) -ī, n zdravilo iz rib, ribje zdravilo: cum tamen numquam apud eum marino aliquo et piscolento medicavit nec Prot[h]eus faciem nec Ulixes scrobem Ap.
- prídiga sermon moški spol (tudi figurativno) ; (katoliška tudi) prône moški spol ; (protestantska) prêche moški spol ; familiarno homélie ženski spol
imeti pridigo prononcer un sermon, (prot.) faire un prêche
narediti komu pridigo (figurativno) faire (ali prêcher) la morale à quelqu'un, moraliser, chapitrer, sermonner quelqu'un - verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.
- λύγος, ἡ ep. (vrbova) šiba, prot; kot adi. μόσχοισι λύγοισι z vrbovimi šibami.
- μόσχος, ὁ [Et. idevr. mozghos] 1. mladika, šib(ic)a, veja, prot. 2. pren. ὁ, ἡ potomec, deček, deklica. 3. mladič, tele, junica, mlad bik.
- πρόσ-θε(ν) [Et. sor. πρόσ(σ)ω iz προτ-jω] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, εἰς τὸ πρόσθεν bolj naprej, dalje, τὰ πρόσθεν bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, εἰς τὰ πρόσθεν na sprednji konec, εἰς τὰ πρόσθεν ἄγω imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. ἢ πρίν), τὸ πρόσθεν poprej, ὁ πρόσθεν prejšnji, οἱ πρόσθεν predniki. 2. praep. z gen. pred, τὸ πρόσθεν τῶν ὅπλων prostor pred taborom.
- ῥάβδος, ἡ [Et. iz kor. wr̥b (sor. slov. vrba, lat. verber) ali wr̥p (sor. ῥαπίζω) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT; d) vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke.
- ῥῑ́ψ, ῥιπός, ἡ [dat. pl. ep. ῥίπεσσι] ep. ion. šiba, mladika, prot(je), rogoz, loček, biček, trstje, pletenina iz ločja, rogoznica, štorja.