Franja

Zadetki iskanja

  • assectātor (adsectātor) -ōris, m (as-, adsectārī)

    1. zvesti spremljevalec, slednik, pristaš, privrženec: Q. Ci., Q., Plin. iun., cum ducibus ipsis, non cum comitatu adsectatoribusque confligant Ci., quidam vetus assectator ex numero amicorum Ci.

    2. occ.
    a) pristaš kakega nauka ali učitelja, učenec: sapientiae Plin. modrijan, eloquentiae Plin. retor, Democriti Plin., Protagorae Gell.
    b) vztrajni zasledovalec kake ženske = α) snubač: Plin. β) ženskar, zapeljivec, o starcu = star pohotnež, babjak: Q.
    c) zasledovalec česa, stremljivec po čem: patrimoniorum pereuntium Sen. ph., bonarum cenarum Sen. ph. „prežalec“, cancer dapis ass. Plin. ki hodi za svojim živežem.
  • assertore m (f -trice) privrženec, pristaš, zagovornik:
    assertore dei diritti dell'uomo zagovornik človekovih pravic, borec za človekove pravice
  • backer [bǽkə] samostalnik
    pomočnik, podpornik; privrženec; indosant; stavnik (na dirkah); žirant
  • cȅsarovac -ōvca m cesarjev človek, privrženec
  • child [čaild] samostalnik
    otrok, dete; potomec; privrženec
    figurativno plod

    from a child od otroških let
    with child noseča
    to get with child zanositi
    the burnt child dreads the flre kdor se enkrat opeče, je drugič previden
    figurativno child's play igrača
    child murder detomor
    sleng this child jaz, mene
  • cōnsectāneus 3 (cōnsectārī) kar logično iz česa sledi, dosleden: Arn.; subst. masc. privrženec, pristaš: Aug.
  • creationist [kriéišənist] samostalnik
    privrženec, -nka teorije o božji ustvaritvi sveta
  • cultor -ōris, m (colere)

    I.

    1. obdelovalec, gojitelj, saditelj, sejalec: terrae, vitis Ci., cultores agri (agrorum) L., cultor virentis agelli H., pecoris S. živinorejec, alveorum Col.; pesn. (o biku oraču): cultorem pauperis agri immolat O.

    2. occ.
    a) abs. poljedelec, kmetovalec, kmet: Suet. idr., pecora cultoresque in agris erant S., latos vastant cultoribus agros V., liberis cultoribus bello absumptis L., plurima cultores versis animalia glebis inveniunt O., non incolas suos urbes, non cultores habent terrae Cu., vim cultoribus et oppidanis … audebant T.
    b) z objektnim gen. in brez njega = prebivalec, bližnji stanovalec, okoličan: c. caeli (= Iuppiter) Pl., cultores eius terrae S., collis eius, insularum L., c. nemorum V., tumidarum cultor aquarum O., cultores eius (terrae) Cu., Capua Tuscis veteribus cultoribus adempta L., frequens cultoribus populus O. —

    II. pren.

    1. vzgojitelj, izobraževalec, učitelj: iuvenum Pers.

    2.
    a) častilec = prijatelj, ljubitelj, pomočnik, privrženec, pristaš: sui S. fr., bonorum L. pristaš domoljubov, virorum doctorum O., qui fuerat cultor, factus amator erat O., c. frigidae Sen. ph.; (o abstr.): Petr., Arn., veritatis Ci., amicitiae, religionum, imperii Romani L., equi O., iuris Mart.
    b) častilec bogov in božanstev, molivec: parcus deorum c. H., numinis O., cultores omnium pecudum bestiarumque Tert., idolorum ali simulacrorum cultores Eccl. malikovalci; od tod tudi = svečenik kakega božanstva: cultores deûm matris (Kibelini svečeniki) Suet.
  • discepolo m (f -la)

    1. učenec, učenka; pristaš, privrženec:
    i discepoli di Socrate Sokratovi privrženci

    2. relig. učenec:
    i discepoli di Cristo Kristusovi učenci
  • disciple [disiplə] masculin učenec; privrženec, pristaš
  • discípulo moški spol učenec; privrženec (nauka)
  • europeista m, f polit. privrženec, privrženka evropeizma
  • féministe [-nist] adjectif feminističen; masculin, féminin feminist, -tka, privrženec, -nka feminizma

    mouvement masculin féministe feministično, žensko gibanje
  • follower [fɔ́louə] samostalnik
    naslednik, -nica; posnemalec, -lka; privrženec, -nka
    pogovorno častilec, -lka
  • fundamentalist [fʌndəméntəlist] samostalnik
    privrženec, -nka fundamentalizma
  • Gefolgsmann, der, privrženec
  • Getreue, der, (ein -r, -n, -n) privrženec
  • immobilista m, f (m pl. -ti) imobilist; privrženec, privrženka imobilizma; konservativec
  • immoralista m, f (m pl. -ti) filoz. imoralist; privrženec, privrženka imoralizma
  • internazionalista m, f (m pl. -ti)

    1. internacionalist, internacionalistka; privrženec, privrženka internacionalizma

    2. član Internacionale