Franja

ébarber [ebarbe] verbe transitif izgladiti, ostrgati, obrezati (papir), pristriči (živo mejo)

ébrancher [ebrɑ̃še] verbe transitif oklestiti, odrezati veje (drevesu); figuré pristriči, oslabiti, zožiti, zmanjšati

écimer [esime] verbe transitif odsekati vrh (drevesa, rastline); prirezati, pristriči (živo mejo)

igualar zenačiti, poravnati, izravnati; pristriči; za enako imeti, primerjati z; enak biti

igualar a uno komu enak biti
igualarse primerjati se z; pogoditi se
igualarse (a, con alg) komu enak biti, imeti se za enakega z, primerjati se z

mondar čistiti, čediti; luščiti, lupiti; striči (lase), pristriči; oskubsti

mondarse luščiti se
mondarse los dientes zobe si trebiti

ob-truncō -āre -āvī -ātum (ob in truncare)

1. od zgoraj (od)rezati, pristriči, vršičke prisekati, prirezati: vitem Col.

2. pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, (po)sekati, razseka(va)ti, (po)klati, (raz)mesariti, (po)moriti, umoriti: Cu., Amm. idr., puerum Poeta ap. Ci., regem, dominam L., cedere alius, alius obtruncare S., o. cervos ferro V.

pòdrezati -ežēm
1. spodrezati: podrezati saće u košnici
2. podstriči, pristriči: podrezati komu kosu, krila

prìrezati -režēm
1. porazdeliti, odmeriti davene doklade: knez u porezu ne smije ništa prirezati
2. prirezati, pristriči: prirezati divljemu ptiću krila; vrt s prirezanim granjem

ragoter [ragɔte] verbe intransitif opravljati, obrekovati; pristriči, obrezati (drevo)

razee [reizí:]

1. samostalnik
navtika (od topniškega sovražnega ognja) za eno palubo zmanjšana ladja

2. prehodni glagol
navtika, zgodovina (ladjo) zmanjšati za (odbiti ladji) eno palubo (z obstreljevanjem)
figurativno pristriči, skrajšati

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

recortar pristriči; iz-, ob-, pri-rezati; nazobčati, narezljati

recortar las uñas nohte pristriči

retrench [ritrénč] prehodni glagol
omejiti, zmanjšati (izdatke); skrajšati, črtati, pristriči (odlomek v knjigi); izpustiti
vojska utrditi, ukopati, zgraditi notranje rove
neprehodni glagol
omejiti se, varčevati

to retrench one's expenses omejiti, zmanjšati svoje izdatke
to retrench a passage in a book črtati, skrajšati odlomek v knjigi

rogner [rɔnje] verbe transitif obrezati; pristriči; verbe intransitif jeziti se

rogner les ailes à quelqu'un (figuré, familier) pristriči komu peruti
rogner les pages d'un livre obrezati strani pri knjigi
se rogner les ongles pristriči, prirezati si nohte
rogner sur quelque chose (figuré) skopariti, stiskati s čim
rogner (sur) les appointements d'un employé uslužbencu pristriči prejemke

scissor [sízə] prehodni glagol
odrezati s škarjami, odstriči, izrezati, zarezati, spodrezati, podstriči, pristriči

to scissor off odrezati s škarjami
to scissor out izrezati (izrezke iz časopisa)

scodare v. tr. (pres. scodo) pristriči, prisekati rep

sgonfiare¹

A) v. tr. (pres. sgonfio)

1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

4. pog. nadlegovati

B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

1. izprazniti se (zraka, plina)

2. splahniti (oteklina)

3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil

skrèsati skrȅšēm
1. oklestiti: skresati drvo, granje
2. sprožiti: skresati komu pušku u grudi
3. zabrusiti: skresati komu istinu u oči
4. pristriči, zmanjšati: skresati komu prihode, zaradu
5. opsovati, ozmerjati: skresati oca

spuntare¹

A) v. tr. (pres. spunto)

1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

2. sneti

3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati

B) v. intr.

1. pokazati se; pognati, poganjati

2. vziti, vzhajati (sonce)

3. pojaviti, pojavljati se

C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

Č) m (le sing.)

1. vzhod (sončni, mesečev)

2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani

srȅzati srȅžēm
1. zrezati, posekati: srezati koga sabljom, mačem
2. urezati: srezati odijelo, haljinu
3. porezati: srezati nokte
4. prirezati, pristriči: lice mu je bilo obraslo u bradu, srezanu kao kod Đorđa Engleskog