Franja

gîte [žit] masculin (nočno) ležišče; prenočišče; zajčja luknja; spodnji mlinski kamen; prečni tram pod podom; marine nagnjenost ladje zaradi vetra ali nepričakovanega vzroka

gîte houiller ležišče premoga
donner de gîte nagniti se (ladja)
rentrer, revenir au gîte vrniti se domov
il faut attendre le lièvre au gîte da zanesljivo koga najdeš, ga čakaj na njegovem domu
un lièvre va toujours mourir au gîte (proverbe) po mnogih potovanjih se človek rad vrne domov za stalno

Herberge, die, (-, -n) prenočišče, dom

hospedaje moški spol sprejem in pogostitev; prenočišče; hranarina

hospedería ženski spol prenočišče, tujska soba, pogostitev, nastanitev

hospital moški spol bolnišnica; ubožnica, prenočišče

hospital clínico klinika
hospital numicipal mestna bólnica
hospital de sangre vojaška poljska bólnica

hospitium -iī, n (hospes)

I. gostoljubnost, gostoljubje, gostinstvo, gostinska zveza: h. calamitatis (v nesreči) Pl., ius hospitii N., iura hospitii Ci. ep., N., cum Metellis ei hospitium erat Ci., cum quo (Admeto) ei hospitium erat N., huic paternum hospitium cum Pompeio intercedebat C., qui … populi Rom. hospitio atque amicitia plurimum ante in Gallia potuissent C., hospitium cum aliquo facere Ci., L. ali iungere L. gostinsko zvezo s kom skleniti, hospitium fit Ci., hospitio amicitiaque coniungi Ci. ep., alicuius hospitio contineri N., alicuius hospitio uti Ci., C. gostinsko zvezo imeti ali v njej biti s kom, renuntiare (odpovedati) hospitium L.; tudi posamezniki so lahko bili z državami v gostinski zvezi: (Cimon) hospitio Lacedaemoniorum utebatur N. —

II. meton.

1. izkazovanje gostoljubja, gostoljubni sprejem, pogostitev: h. liberale Ci., aliquem hospitio accipere Ci. ali — recipere C., O. idr. ali — excipere L. — koga gostoljubno sprejeti, — pogostiti, pod streho vzeti, aliquem hospitio agresti ali hospitio magnificentissimo accipere Ci. koga po podeželski navadi ali kar najsijajneje pogostiti, aliquem hospitio invitare Ci. poet. kot gosta povabiti, tibi non solum ad hospitium, sed etiam ad periculum praesto fuit Ci., indulgere hospitio V.; v pl.: artum solvere hospitiis (dat.) animum H., assiduis devertentium hospitiis infestat rem familiarem Col.

2. gostoljubna hiša, stanovanje, ostajališče, prenočišče, tudi soba za goste: in amici hospitium divorti Pl., ex vita ita discedo tamquam ex hospitio Ci., hospitium parare Ci., hospitium renuntiare (odpovedati) Ci., me excepit … Roma hospitio modico H. (o gostilniški sobi), publicum h. L., adducere (deducere Plin.) aliquem in hospitium L., praetorianae cohortes … per hospitia dispersae Suet. po mestnih stanovanjih; metaf.
a) (pre)bivališče —, počivališče živali, brlog: Plin., Pall., it … pecus … sine ullis hospitiis V., apes … hospitiis tenet arbos V.
b) (o neživih stvareh): hospitio prohibemur arenae V. (o gostoljubni obali); šalj.: nec confidentiae usquam hospitium est (streha) nec devorticulum (zatočišče) dolis Pl.

Hospiz, das, (-es, -e) gostišče, prenočišče

kònačīšte s gostišče, prenočišče, dvorec

kònak m (t. konak)
1. gostišče, prenočišče: svratiti na konak; platiti handžiji za konak; pasti kome na konak priti h komu na prenočevanje
2. pot od enega prenočevanja do drugega: od Beograda do Stambola ima deset konaka
3. hiša uglednega gospodarja, dvorec, palača: vezirov konak u Travniku; knez-Milošev konak u starom Beogradu; konak kneginje Ljubice
4. moški oddelek v muslimanski hiši
5. obećavati kome Markove -e obljubljati komu zlate gradove; pričati Markove -e pripovedovati na dolgo in na široko

logis [lɔži] masculin stanovanje, dom, prenočišče; figuré, familier glava, možgani

sans logis brez doma, brez strehe
sans-logis masculin brezdomec
corps masculin de logis glavni del poslopja
(figuré, familier)

la folle du logis domišljija, fantazija
avoir la table et le logis imeti hrano in stanovanje
être au logis, garder le logis biti, ostati doma
rentrer au logis vrniti se domov

mānsiō -ōnis, f (manēre)

1. ostajanje, postanek, zadrževanje, zamuda, pomuda (naspr. decessio, discessus, excessus): Ter., discessus Arpinum, mansio Formiis Ci. ep., et excessus e vitā et in vitā mansio Ci.

2. meton. prenoč(eval)išče, zatočišče, stan(išče), postaja(lišče) (= gr. σταϑμός) in ker so šteli dneve hoda po prenočiščih, tudi dan hoda: prima m. Suet., mansiones octo Plin., m. camelorum Plin.; poseb. mala mansio (kot jur. t.t.) „slabo zatočišče“, „slabo stanovanje“, mučilna priprava, nekakšna natezalnica: Icti.

Nachtlager, das, prenočišče

Nachtquartier, das, prenočišče

nòćīšte s prenočišče: pasti na noćište priti na prenočišče

ospizio m (pl. -zi)

1.
ospizio di mendicità sirotišnica
ospizio per orfanelli najdenišnica

2. prenočišče, gostišče

posada ženski spol stanovanje, (stanovanjska) hiša; gostišče, gostilna, pivnica; pogostitev; prenočišče

dar posada prenočiti, pod streho vzeti
hacer posada nastaniti se (v gostišču)

prènoćīšte s prenočišče

Quartier, das, (-s, -e) prenočišče, stanovanje, bivališče; beim Schuh: stranski zadnji del; Heerwesen, Militär Quartier machen nastaniti; im Quartier liegen biti nastanjen

receptōrius 3 (receptor) za sprejem sposoben (pripraven, primeren, prikladen, dober): locus Tert.; od tod subst. receptōrium -iī, n zavetišče, zatočišče, zavetje, bivališče, prenočišče, dom: Sid.

roost¹ [ru:st] samostalnik
gred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik
pogovorno ležišče, počivališče, prenočišče

at roost na gredi, figurativno v postelji
to be at roost spati (o perutnini); figurativno spati (o ljudeh)
to go to roost iti spat, iti na počivanje
to rule the roost figurativno biti gospodar, gospodariti, vladati, voditi
curses come home to roost kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade