Franja

scrabble [skræbl] neprehodni glagol
grebsti, brskati; čečkati; plaziti se, premetavati se
figurativno mučiti se (for za)

to scrabble for one's livelihood mučiti se za svoj življenjski obstanek (za svoj kruh)
to scrabble about brskati za, iskati (for s.th. kaj)
prehodni glagol
(z)grebsti, nastrgati; počečkati

she scrabbled pennies together nastrgala (nabrala) je skupaj penije

toss² [tɔs] prehodni glagol
premetavati (ladjo na morju itd.); metati sem in tja; vreči s sebe; vreči, metati, zagnati; visoko dvigniti, nazaj vreči (glavo); vreči (kaj) (to komu)
prevračati, premetavati (seno); metati (kovanec) v zrak (za žrebanje); vznemiriti, razburiti

to toss a Coin zagnati, metati novec v zrak
to toss oars dvigniti vesla v pozdrav
to toss the pancake vreči palačinko v zrak pri pečenju
I'll toss you for it vrgel bom novec (žrebal bom) (za to)
neprehodni glagol
metati se sem in tja, premetavati se; biti premetavan sem in tja; biti razburkan, vzburkati se, valiti se (o valovih); frfotati (lasje, zastava)

to toss out of the room planiti iz sobe

tumble² [tʌmbl] neprehodni glagol
pasti, telebniti, štrbunkniti, zrušiti se, prevrniti se, prekopicniti se, kozolce prevračati; poskakovati, skakati, delati salte (kot kak akrobat); valiti se sem in tja, prevračati se, premetavati se (v postelji); spotakniti se; slepo zdrveti, planiti
sleng naglo padati (o cenah); pridrveti, privihrati, pridivjati kot vihar, prihiteti, prileteti

tumble to sleng nenadoma razumeti, dojeti, doumeti; privoliti v, veseliti se, vzljubiti
prehodni glagol
podreti, zrušiti, prevrniti, prekucniti; prebrskati, spraviti v nered, premeta(va)ti; zagnati, zalučati; zmečkati; ustreliti

to tumble into bed pasti, zvaliti se v posteljo
they tumbled him into the river vrgli so ga v reko
your bed is all tumbled vaša postelja je vsa razmetana
I did not tumble to the joke at first sprva nisem razumel šale (dovtipa)
he tumbled into an old friend slučajno je naletel na starega prijatelja
the waves tumble and toss valovi se valijo sem in tja
the wall finally tumbled končno se je stena (zid) zrušila
to tumble a hare with a shot z enim strelom podreti zajca

turn over prehodni glagol
obrniti; prevrniti; odložiti, odgoditi; obrniti stran, prelistavati (knjigo); izročiti, predati, prenesti, prepustiti (komu kaj); premisliti, pretehtati, razmisliti
ekonomija doseči (blagovni, denarni) promet, iztržiti; spraviti v nered
neprehodni glagol
prevrniti se; obrniti se (na stran); obračati se, premetavati se (v postelji)
figurativno presedlati, preiti (k drugi stranki)

the car (was) turned over avto se je prevrnil
he has turn overed over the business to his partner prepustil je posle svojemu družabniku
he turns over 1000 per annum (a week) on ima 1000 funtov prometa na leto (na teden)
to turn over a new leaf figurativno poboljšati se, začeti novo življenje
to turn a matter over and over in one's mind dobro premozgati zadevo
I have turned the question over more than once pretehtal sem problem več kot enkrat
the thief was turned over to the police tata so izročili policiji

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

vȉckati se -ām se premetavati se: ribica se vickala u mojoj ruci

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

zappeln cepetati; (unruhig sein) vrteti se; Fisch: premetavati se; figurativ jemanden zappeln lassen pustiti (koga) v negotovosti; in der Schlinge zappeln figurativ biti v pasti

zbáte zbát

I. vr.

1. premetavati se, zvijati se

2. vznemirjati se

3. truditi se, naprezati se; mučiti se

II. vt. znižati (ceno)

zvârcolí -ésc vr.

1. premetavati se, zvijati se

2. vznemirjati se

ворочаться obračati se, premetavati se

играть igrati (se); zabavati se; (pren.) hitro se premikati, tekati; peniti se; premetavati se (riba); svetlikati se, prelivati se;
и. в карты kvartati;
вино играет vino se peni;
ветер играет листьями veter se poigrava z listjem;
он играет на моих нервах gre mi na živce;
драгоценные камни играют dragi kamni se leskečejo;
и. на скрипке igrati na violino;
и. глазами pomigovati, koketirati;
и. словами

1. delati dovtipe;

2. metati pesek v oči;
и. в загадки ne povedati vsega do konca; namigovati;
и. в молчанку molčati, ne odgovarjati;
и. на руку кому iti komu na roko;
кровь играет kri vre

трепыхаться premetavati se, otepati s krili; trepetati

thrash¹ [ɵræš] prehodni glagol
mlatiti (tudi figurativno)
biti, tolči, tepsti, pretepati
figurativno potolči, poraziti, premagati
neprehodni glagol
mlatiti; premetavati se sem in tja; udariti (at v, po)
navtika prebijati se (proti vetru, plimi itd.)

to thrash straw figurativno mlatiti prazno slamo
to thrash s.o.'s jacket, to thrash the life out of s.o. pogovorno premlatiti, namlatiti koga
to thrash in bed with a high fever premetavati se v postelji z visoko vročino
to thrash out izmlatiti; prerešetati, pretresti; razpravljati (o); razlagati, pojasniti
to thrash over old straw mlatiti prazno slamo

hinundherwerfen^*, hin und her werfen: sich hinundherwerfen premetavati se, metati se

premetávati -am nedov. a răscoli

premetávati se a (se) zbate, a (se) agita

spasme [spasm] masculin, médecine krč, spazem

avoir des spasmes de l'estomac imeti želodčne krče
se débattre en des spasmes épouvantables premetavati se v strašnih krčih

váljati cylindrer , (cesto, njivo) rouler, passer au rouleau ; (kovino) laminer ; (sukno) fouler ; (testo) étendre la pâte au rouleau

valjati se se rouler (sur l'herbe), (v blatu) se vautrer (dans la fange)
valjati se v smehu se tordre de rire
valjati se (premetavati se) v postelji (brez spanja) se tourner et retourner dans le lit sans dormir

váljati hacer rodar; arrollar ; (cesto, njivo) aplanar, allanar ; (testo) extender con el rodillo ; (kovino) laminar ; (sukno) batanear

valjati se v blatu revolcarse en el fango
valjati se od smeha retorcerse de risa
valjati se (premetavati se) v postelji (brez spanja) dar vueltas en la cama

wälzen valiti; von sich: odvaliti (tudi figurativ); einen Verletzten, die Schuld: prevaliti; in etwas: povaljati; sich wälzen valiti se; valjati se ( tudi figurativ , vor Lachen od smeha), im Bett: premetavati se; Pobleme wälzen tuhtati; Bücher/Akten wälzen čemeti nad, čepeti nad