Franja

preludiare v. tr. (pres. preludio)

1. glasba preludirati, igrati preludij, improvizirati uvodni del

2. pren. napovedovati

toccatina f

1. pomanjš. od ➞ toccata rahel dotik

2. glasba sonatni preludij

voluntary² [vɔ́ləntəri] samostalnik
prostovoljno delo; (pri tekmovanju) vaja po svobodni izbiri tekmovalca
glasba preludij ali fantazija na orglah

prae-temptō (prae-tentō; prim. temptō ) -āre -āvī -ātum

I.

1. (po)prej otipa(va)ti, (po)prej preisk(ov)ati: Suet. idr., iter baculo O., iter corniculis Plin. (o polžih), praetemptatque manu silvas O., aestuaria ac silvas T.

2. (po)prej poskusiti (poskušati), (po)prej preizkusiti (preizkušati): pollice chordas O. brenkaje zaigrati uvod (uvodni del, preludij); pren.: sententiam, vires O., crimina T., misericordiam iudicis Q. —

II. (frequ. glag. praetendere)

1. pred seboj (po)držati: pallia Cl.

2. metaf. kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se s čim, na kaj: impia praetentans vulnera Val. Fl.

pro-oemium -iī, n (tuj. προοίμιον)

1. uvod, predgovor, predslovje: Q., prooemia et epilogi Ci., citharoedi Ci. predigra, preludij.

2. metaf. „predigra“ = začetek: rixae Iuv.

ἀμβολή, ἡ poet. = ἀναβολή preludij, predigra, uvodna igra, začetek.