-
gitano ciganski; zapeljiv, mikaven; prebrisan, priliznjen, dobrikav; egipčanski; gitano moški spol cigan; prebrisanec; sanec; lizun
-
guêpe [gɛp] féminin osa; figuré prepirljivec; prebrisanec, -nka
j'ai été piqué par une guêpe osa me je pičila
nid masculin de guêpe osje gnezdo
taille féminin de guêpe tanek stas
(familier) pas folle, la guêpe! ni neumen ta človek!
-
machione m toskansko prebrisanec, goljuf
-
madré, e [madre] adjectif, vieilli marmoriran, žilnat; figuré prebrisan, zvit, pretkan; masculin zvitorepec, lisjak, pretkanec, prebrisanec
être madré biti prebrisan, imeti jih za ušesi
-
marpione m (f -na) prebrisanec, prebrisanka
-
mâtin, e [mɑtɛ̃, in] masculin, féminin navihanec, -nka, prebrisanec, -nka; malopridnež, -dnica
mâtin! presneto! gromska strela!
-
matois, e [matwa, z] adjectif zvit, pretkan, prebrisan; masculin prebrisanec, lisjak, pretkanec
c'est un fin matois to je pravi lisjak
-
Pfiffikus, der, nabritež, prebrisanec
-
previjánac -nca m (ijek.), prevejánac -nca m (ek.) prebrisanec, pretkanec, premetenec
-
roublard, e [rublar, d] adjectif, populaire prebrisan, pretkan, lokav; masculin, féminin prebrisanec, -nka
-
roué, e [rwe] adjectif (nekoč) mučen na kolesu; prebrisan, pretkan; brezobziren; masculin, féminin prebrisanec, -nka; vieilli razuzdanec
roué de coups pretepen
-
rusé, e [rüze] adjectif zvit, pretkan, lisjaški, prekanjen, prebrisan, zvijačen; masculin pretkanec, lisjak, zvitorepec, prebrisanec
rusé commerce père masculin, rusée commère féminin pretkanec, -nka
c'est une rusée to (ti) je prebrisanka
cet homme est rusé comme un vieux renard ta človek je prebrisan kot star lisjak
-
shuffler [šʌ́flə] samostalnik
mešalec kart; slepar, prebrisanec
-
slyboots [sláibu:ts] samostalnik
pogovorno, šaljivo prebrisanec, lisjak, zvitorepec
-
sophistēs -ae, m (tuj. σοφιτής) sofíst, učitelj retorike in filozofije za plačilo; pogosto = lažni modrijan, lažimodrijan, kvazimodrijan, tenkoumnik, zvitomislec, pretkanec, prebrisanec, bahač, širokoustnež, nastopač: Ci., Iuv., Q. idr. — Lat. soobl. sophista -ae, m: Ap., Gell., Hier., Sid. idr., es, ait quidam, senium atque, insulse, sophista Luc. ap. Don. (z voc. sophista).
-
spȁdalo s prebrisanec, navihanec: za njega kažu da nije ozbiljan čovek i nazivaju ga prevrtljivcem i -om
-
veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)
1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.
2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.
3. star suženj (naspr. novicius): Icti.
-
wag [wæg]
1. samostalnik
majanje, kimanje, tresenje (of the head z glavo)
mahanje (of a dog's tail pasjega repa)
burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuh
with a wag of one's head s prikimavanjem (glave)
2. prehodni glagol
mahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati
neprehodni glagol
premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati
sleng "špricati" šolo
to wag one's finger at s.o. (po)žugati komu s prstom
to wag one's head (od)kimati z glavo
beards wag govoriči se, govori se
let the world wag on ljudje naj kar govoričijo
how wags the world? figurativno kako (kaj) gre?
to set tongues waging širiti novice, spraviti jezike v tek
the tail wags the dog figurativno najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu
-
zorzal moški spol drozg; figurativno prebrisanec
-
ловкач m prekanjenec, prebrisanec