Franja

boast¹ [boust] samostalnik
bahanje, ponašanje, ponos

to make a boast of s.th. biti domišljav (ponosen) na kaj
great boast small roast veliko hrupa za prazen nič

botte [bɔt] féminin

1. šop, sveženj, otep

2. škorenj

3. (velik) sod

4. udarec s fioretom, z mečem

botte de paille, de radis šop slame, redkvic
botte en caoutchouc gumijast škorenj
botte de cavalier jahalni škorenj
bottes à revers zavihani škornji
botte de fleurs velik šopek cvetlic
bottes de sept lieues kilometrski škornji
botte de paperasses šop, sveženj, kup (starega) papirja
botte secrète varljiv sunek (pri mečevanju); finta, zvijača, ukana, prevara
haut comme une botte (familier) čisto majhen (zlasti o otroku)
coup masculin de botte brca
avoir du foin dans ses bottes imeti denarja ko pečka
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) lotiti se nečesa nemogočega
cirer, (populaire) lécher les bottes de quelqu'un klečeplaziti pred kom, peté komu lizati
y laisser ses bottes poginiti
mettre, ôter ses bottes obuti, sezuti škornje
porter, pousser une botte napraviti izpad (pri mečevanju), figuré postati drzen, nesramen, žaljiv; staviti zvito vprašanje
se quereller à propos de bottes za prazen nič se prepirati
ça fait ma botte (populaire) to mi pride ravno prav

brȁšno s moka: brašno od pšenice, kukuruza; pšenično, kukuruzno brašno; riblje brašno; od tog -a neće biti pogače iz te moke ne bo kruha; zna svinja što je poskurno brašno; ni zimi bez ruha, ni ljeti bez -a ne putuj; za babino brašno za prazen nič; smijati se, smejati se kao lud na brašno smejati se brez vzroka

brouiller [bruje] verbe transitif (z)mešati, spraviti v nered; skaliti (tekočino); motiti (radio); zabrisati (barve); spreti, razdvojiti

se brouiller postati moten, nejasen; pooblačiti se, potemniti se (nebo); v nered priti; familier skregati se (avec s)
brouiller deux amis spreti, razdvojiti dva prijatelja
brouiller les cartes zmešati karte, figuré komplicirati; napraviti zmedo
brouiller des papiers zamešati papirje
brouiller les fils zamešati niti, figuré napraviti zmedo
brouiller des œufs umešati jajca
brouiller une émission de radio motiti radijsko oddajo
la serrure est brouillée ključavnica je pokvarjena
le temps se brouille nebo se oblači, se temni
sa vue se brouille vid mu postaja nejasen
se brouiller pour une babiole zaradi malenkosti, za prazen nič se skregati

cancan m invar.

1. kankan

2. hrup, zmešnjava, vik in krik:
fare cancan delati hrup; pren. škandal:
che cancan per una cosa da nulla kakšen vik in krik za prazen nič

caprīnus 3 (caper) kozji: caseus, grex Varr., pellis Ci., pecus Col., lac Plin., sanguis Plin., Aur.; preg.: de lanā caprinā rixari H. prepirati se za kozjo dlako = prepirati se za prazen nič. Od tod subst. caprīna -ae, f (sc. caro) kozletina: Valerian. imper. ap. Vop.

cȁrev -a -o carjev, cesarjev: pravdati se za -u bradu pravdati se, pričkati se za prazen nič; carev cvijet, cvet bot. šmarnica, Convallaria

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

chape [šap] féminin, religion koretelj; (zaščitni) pokrov, okrov; prevleka

chape d'asphalte asfaltna prevleka
chape d'étanchéité izolirna plast
disputer de la chape de l'évêque prerekati se za prazen nič

cry¹ [krai] samostalnik
krik, vreščanje, vpitje, klicanje; jok; lajež; tolpa psov; geslo; rotitev

to follow in the cry pridružiti se
in full cry v največjem razmahu
much cry and little wool mnogo krika za prazen nič, veliko truda in malo uspeha
a far cry velika razdalja, velika razlika
figurativno hue and cry krik in vik; tiralica
to have a good cry izjokati se
within cry v slišaju

disturbare

A) v. tr. (pres. disturbo) motiti; vznemiriti, vznemirjati:
disturbare la quiete con rumori motiti tišino s hrupom
si prega di non disturbare ne moti!
disturbare una persona per un nonnulla koga vznemirjati za prazen nič
disturbo? (vljudnostna fraza) smem?, je dovoljeno?
disturbare l'azione del nemico voj. motiti sovražno akcijo

B) ➞ disturbarsi v. rifl. (pres. mi disturbo) motiti se; vznemiriti, vznemirjati se:
non si disturbi! ne dajte se motiti!

dolere^*

A) v. intr. (pres. dōlgo)

1. boleti:
mi dolgono i denti zobje me bolijo

2. obžalovati, biti žal:
ci duole di non poter venire obžalujemo, da ne moremo priti

B) ➞ dolersi v. rifl. (pres. mi dōlgo)

1. obžalovati, biti žal; kesati se:
dolersi dei propri peccati kesati se svojih grehov

2. pritožiti, pritoževati se:
dolersi di una gamba sana, per una gamba sana pren. pritoževati se za prazen nič

effrayer [efrɛje] verbe transitif pre-, ustrašiti, vzeti pogum

s'effrayer ustrašiti se (de quelque chose česa); splašiti se (konj)
il s'effraye d'un rien ustraši se za prazen nič

fâcher [faše] verbe transitif raz-, u-jeziti, ozlovoljiti, v slabo voljo spraviti, razdražiti

se fâcher raz-, u-jeziti se
se fâcher contre quelqu'un, (populaire) après quelqu'un biti hud, jezen na koga
se fâcher avec quelqu'un spreti, skregati se s kom
se fâcher pour un rien za prazen nič se razjeziti
se fâcher tout rouge raztogotiti se, počiti od jeze, zaripniti od jeze

fuss¹ [fʌs] samostalnik
prazen hrup, hrum; prevelika gorečnost

to make a fuss about s.th. preveč se razburjati zaradi česa, za prazen nič se razburiti, sitnariti
to make a fuss of s.o. plesati okrog koga
fuss and feathers mnogo hrupa za prazen nič

hrúp (-a) m

1. rumore, frastuono, baccano, chiasso:
hrup motorjev il frastuono dei motori
hrup na cesti i rumori della strada
zganjati strašanski hrup fare un fracasso, un casino del diavolo

2. pren. rumore, scalpore:
mnogo hrupa za (prazen) nič molto rumore per niente

impermalire

A) v. tr. (pres. impermalisco) ozlovoljiti; razdražiti, razjeziti

B) ➞ impermalirsi v. rifl. (pres. mi impermalisco) ozlovoljiti se; vznevoljiti se; zameriti, biti užaljen:
impermalirsi per inezie zameriti, biti užaljen za prazen nič

jókati to cry, to weep, to shed tears

jókati za kom to weep (ali to mourn) for someone, to bewail the loss of someone
grenko jókati to weep bitterly
jókati od jeze to weep with (ali for) anger
jókati od bolečine to weep with pain
jokala je vso noč she was crying (ali weeping) all night long
hkrati smejoč se in jokajoč (se) laughing and crying at the same time
jókati nad svojo žalostno usodo to weep over one's misfortunes (ali over one's sad lot)
dolgo jókati to cry one's eyes (ali one's heart) out
kar naprej jókati to go on crying (ali weeping)
jókati za prazen nič to cry for nothing
jókati od veselja to cry with joy
krčevito jókati to sob one's heart out; to shed hot tears

jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

1. piangere:
jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
jokati kot otrok piangere come un bambino
jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina

Kaiser, der, (-s, -) cesar; wo der Kaiser zu Fuß/alleine hingeht kamor gre še cesar peš; wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren kjer nič ni, še vojska ne vzame; sich um des Kaisers Bart streiten prepirati se za prazen nič