Franja

sauté tujka franc.

A) agg. invar. kulin. pražen

B) m invar. kulin. pražena jed

torrefacto pražen

torrefatto agg. pražen

Bratkartoffeln, pl, pražen krompir

cancha moški spol Peru pražena koruza; pražen fižol

carling [ká:liŋ] samostalnik
bruno, ki utrjuje palubo
kulinarika pražen grah, ki ga jedo na peto postno nedeljo

croque-monsieur [-məsjö] masculin, invariable pražen kruh s sirom in gnatjo (serviran topel)

praline [pralin] féminin pražen mandelj

röstfrisch sveže pražen

Röstkartoffeln, pl, pražen krompir

tostón moški spol pražena čičerka, pražen kruh; juha s praženim kruhom

amande [amɑ̃d] féminin, botanique mandelj; jedro, seme (koščičastega sadja)

en amande mandljeve oblike
yeux masculin pluriel en amande oči mandljeve oblike
amandes salées slani mandlji
amande pralinée pražen mandelj
vert amande mandljevo zelen

ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)

I. intr.

1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.

2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter

1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.

2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.

II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.

frīgō¹ -ere, frīxī, frīctum (frīxum) (prim. dēfrutum in ferveō; prim. gr. φύρω, φρύγω pražim, sušim, φρύγανον suhljad, umbr. frehtu pražen) cvreti, pražiti, sušiti: Pl., Ca., Cels., Veg., Vulg., Sid. triticum frictum Varr. frictum cicer H. fricta faba, frigunt hordeum Plin.

gráh guisante m ; A arveja f

posušen grah guisantes m pl secos
zelen grah guisantes verdes
pražen grah guisantes tostados
grah v konservi guisantes en conserva
grahova juha (piré) sopa f (puré m) de guisantes

gratin [gratɛ̃] masculin jed, posuta z nastržkom (s skorjo, ki se naredi v posodi) in nastrganim sirom in spečena v pečici

au gratin (preveč) pečen, pražen; figuré, populaire visoka družba, »boljši« ljudje

krompir¹ moški spol (-ja …) rastlinstvo, botanika die Kartoffel, južnonemško: der Erdapfel
sladki krompir die Süßkartoffel
jedilni krompir die Speisekartoffel
-kartoffeln (s peteršiljem Petersilienkartoffeln, v oblicah Pellkartoffeln, pražen Bratkartoffeln, Röstkartoffeln, slan Salzkartoffeln, zgodnji Frühkartoffeln)
semenski krompir Saatkartoffeln množina, das Kartoffelpflanzgut, die Pflanzkartoffel
…krompirja/za krompir Kartoffel-
(pridelek die Kartoffelernte, pridelovanje der Kartoffelanbau, sadilnik die Kartoffelpflanzmaschine, spravilo die Kartoffelernte, spravljalnik die Kartoffelerntemaschine, vreča der Kartoffelsack, proizvod iz krompirja das Kartoffelerzeugnis, odtiskovanje s krompirjem der Kartoffeldruck, lupilnik za krompir der Kartoffelschäler)
neumen kmet ima debel krompir dumm hat's meiste Glück

krompír potato, pl potatoes; pogovorno spud

krompír v oblicah potatoes in their skins (ali jackets)
pečen neolupljen krompír potatoes baked in their skins (ali jackets)
pečen, pražen roast, baked, fried potatoes
ocvrt krompír French fried (ali chipped) potatoes, chips, ZDA french fries
zmečkan krompír mashed potatoes
semenski krompír seed potatoes
zgodnji krompír early potatoes
lupiti krompír to peel potatoes
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompír pogovorno mugs for luck, arhaično fools have good fortune

krompír pomme ženski spol de terre , familiarno patate ženski spol

kuhan krompir pommes de terre à l'eau (ali bouillies)
krompir v oblicah pommes de terre en robe des champs
ocvrt krompir pommes (de terre) frites
pečen krompir pommes de terre au four
pražen krompir pommes de terre sautées
zmečkan krompir purée ženski spol de pommes de terre, pommes de terre en purée
dehidrirani krompir pommes de terre déshydratées
lupiti krompir éplucher (ali peler) des pommes de terre
kopati krompir arracher des pommes de terre
saditi krompir planter des pommes de terre
zgodnji krompir pommes de terre nouvelles

krompír patata f ; A papa f

kuhan (dušen, pražen, ocvrt, zgodnji) krompir patatas pl cocidas (guisadas, salteadas, fritas, tempranas)
pečen krompir patatas al horno
krompir v oblicah patatas con cáscara (ali cocidas con cáscara ali cocidas sin pelar)
zmečkan krompir puré m de patatas, patatas machacadas
lupiti krompir mondar (ali pelar) patatas
semenski krompir patata de siembra
dehidrirani krompir patatas deshidratadas