Franja

šìkli neskl. prid. z zlatom okrašen, pozlačen: zbore Turci u šikli odaji

varàkli neskl. prid. (t. varakli, ar.) pozlačen: iziđoše pet stotin svata, među njima varakli kočije

zlâćen -a -o zlačen, zlatèn, pozlačen

золочёный pozlačen

мишурный pozlačen; z lažnim sijajem

позоло́чений прикм., pozlačèn prid.

раззолоченный pozlačen

aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.

doratura f

1. pozlata

2. pozlatitev, pozlačen okrasek

Goldmundstück, das, pozlačen tulec

in-aurō -āre -āvī -ātum (in, aurum) pozlatiti (pozlačevati): parietes tamquam vasa inaurantur Plin., aes i. Vitr., Icti.; večinoma pt. pf. inaurātus 3 pozlačen: statua Ci., columna extrinsecus inaurata Ci., acanthus O., vestis O. ali palla i. Corn. z zlatom pretkana, pellis arietis i. Enn. zlato runo, omni patagio inauratior pavo Tert.; metaf. (šalj.) v zlato vdeti, z zlatom zaliti = obogatiti: puto te malle a Caesare consuli quam inaurari Ci. ep., te fortunae rivus inauret H.

paten [pǽtən] samostalnik
cerkev patena, pozlačen krožnik

sub-aurātus 3 (sub in aurātus) nekoliko (malce, rahlo), tanko pozlačen: anulus (naspr. anulus totus aureus) Petr.

parcel³ [pa:sl] prislov
delno

parcel gilt delno pozlačen

tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)

I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —

II. subst. m trinóžnik

1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.

2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod

3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.

Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr.

victōria -ae, f (victor)

1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.

ἐπί-χρῡσος 2 (χρυσός) pozlačen.

χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).