egēnulus 3 (demin. egēnus) potreben: Paul. Nol.
egēnus 3 (iz egēre kakor plēnus iz plēre)
1. potreben česa, brez česa, reven s čim, ubog s čim, pri čem; z objektnim gen.: lucis egenus Tartarus Lucr., nos omnium egenos urbe socias V., omnium egena corpora L. vse postrežbe potrebna, egena aquae insula, egena aquarum regio T. slabo vodnata, (Iuliam) extorrem … et … omnis spei egenam … peremit T., decoris … egenum corpus Sil.; z abl.: castellum commeatu egenum T. slabo založena z živežem.
2. abs. = brezupen, beden: Pl., unum, quod restat rebus egenis V. v žalostnem položaju, in rebus egenis V., rebusque veni non asper egenis V. Subst.
a) egēnus ī, m revež: Sen. ph., Ap.
b) egēnum -ī, n pusta zemlja: in egeno Col.
erforderlich potreben, nujen; erforderlich machen terjati
étriqué, e [-ke] adjectif preozek, tesen (obleka); mršav, suh; figuré reven, potreben; suh(oparen), brez fantazije (slog), brez širine
forzoso potreben, neogiben, prisiljen
aterrizaje forzoso prisilni pristanek (letala)
venta forzosa prisilna prodaja
situación forzosa stiska
trabajos forzosos prisilno delo
ser forzoso obvezen biti
geboten potreben; Feiertage: zapovedan; geboten sein biti na mestu, biti priporočljiv (es ist geboten priporočljivo je)
hard-up [há:dʌp] pridevnik
potreben, v stiski, v pomanjkanju (denarja)
navtika smer krmila proti vetru
indigent [índidžənt] pridevnik (indigently prislov)
reven, potreben
indigent, e [-žɑ̃, t] adjectif reven, siromašen, brez sredstev, potreben; masculin revež, siromak
indigēnte
A) agg. potreben
B) m, f revež, siromak:
soccorrere gli indigenti pomagati revežem
indiges2 -is (indigēre) potreben, v potrebi (pomanjkanju): Pac.
indiguus 3 (indigēre) potreben česa (z gen.): Ap.
inope agg. knjižno reven, siromašen, potreben
inopiōsus 3 (inopia) potreben: consilii Pl.
in-ops -opis (ab ope inops, qui eius indiget Varr.)
1. nemočen, brez moči, o(b)nemogel, slab: leges salubriores sunt inopi quam potenti L., nihil cum potentiore iuris humani relinquitur inopi L., inopem vallare armis Val. Fl., inopes — potentes S. fr.; inops z inf.: Pr.
2. ki si ne znati pomagati ali svetovati, brez pomoči, brez sveta: solus, inops, exspes … O., trahens inopem senectam O., i. turba V., inops animi (loc.) V., inopes relicti a duce Ci., ad eos inops supplexque venit Ci., solari inopem V.
3. nepremožen, neimovit, reven, ubog, boren, siromašen (naspr. copiosus, dives, locuples, opulentus): Mart., Macr., inopem me copia fecit O., vendit inops O. zaradi uboštva, inops inter magnas opes H., ad alienam opem inops L., inops alienas opes expecto S., inopem iter ingredi L. brez denarja, inops atque egens Suet., i. victus, inferiae, domus O., aerarium i. et exhaustum Ci. revna in izpraznjena; subst.: regis mensa non differebat a cuiusvis inopis (reveža) atque privati N.; enalaga: cupido semper inops H. ki vedno trpi pomanjkanje, nikdar potešena, vedno lakomna, inopis animi esse H., vita Ci., Vell., ars Iuv., amor Lucr., inopes irae Val. Fl.; pren. reven = prazen, puhel (naspr. locuples, abundans, copiosus): lingua quae dicitur esse inops Ci., oratio Ci., disciplina, causa Ci.
4. metaf. reven s čim, potreben česa, neimajoč česa, brez česa: Sil.; z objektnim gen.: inops pecuniae L. (naspr. praedives), messium L. reven z žitom (o nekem otoku), somni cibique O. brez spanca in teka, mentis O., T. brez pameti, consilii L., O., Suet., amicorum, verborum Ci., copiarum Vell. reven z živežem, rerum H. brez jedra (o verzih), paterni ruris et fundi H. (zaradi razdelitve zemljišč), humanitatis Ci., pacis O., animi, omnium rerum V., agitandi i. S. brez stvari, potrebnih za preživetje, ki nima ob čem (od česa) živeti, aeris Iuv., astūs, criminum, fortunae T., aequi, rationis, regnorum Stat.; nam. gen. pri Ci. tudi abl. z ab ali sam abl.: inops ab amicis, i. verbis.
Opomba: Abl. sg. -ī (subst. -e), neutr. pl. -ia, gen. pl. -um.
in-vestis -e
1. neoblečen, gol: nudus et investis homo Tert.
2. metaf. brez brade, golobrad, še brez las, torej nedorasel, negoden za ženitev (možitev, naspr. vesticeps): Ap., Macr.; od tod
a) „še neizgonjen“ = (po)hoten, potreben: Ap.
b) še neporočen: Tert.
menesteroso potreben, reven
necesár
I. -ă (-i, -e) adj. potreben, nujen
II. n potrebščina
□ mijloace necesare življenjske potrebščine
necesario potreben, nepogrešljiv, nujen
lo estrictamente necesario toliko, kot je nujno potrebno
creer, considerar necesario imeti za potrebno (umestno)
hacerse necesario potreben postati
necesitado potreben, reven, trpeč pomanjkanje