Franja

fáce fac

I. vt.

1. delati, narediti, napraviti

2. storiti, povzročiti

3. biti
□ biti trei ori trei fac nouă tri krat tri je devet

4. ukvarjati se f

II. vr. postajati, postati
□ a se face medic postati zdravnik

grow^* [grou]

1. neprehodni glagol
rasti (in na)
pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati (on)
prirasti, zrasti s čim

2. prehodni glagol
gojiti; obdelovati; pustiti rasti

to grow a beard pustiti si rasti brado
to grow into fashion postati moden
to grow out of fashion priti iz mode
to grow weary naveličati se
to grow well ozdraveti
to grow worse poslabšati se
to grow better izboljšati se
to grow out of use ne se več uporabljati
to grow less manjšati se
to grow old starati se

grow into neprehodni glagol
razvijati se v kaj, postajati

īn-sistō -ere, īnstitī

I.

1. postaviti (postavljati) se na (ob) kaj, k čemu stopiti (stopati): Pl., Val. Max., per temonem procurrebant et in iugo insistebant C., insistebat in manu Cereris simulacrum Victoriae Ci. je stala podoba korakajoče Viktorije, in sinistrum pedem Q., margine ripae O., ille cingulus lunae, in quo qui insistunt (stojijo) Ci.; pren.: nos in tantā gloriā insistentes Ci. opirajoči se na … ; z dat.: ut proximi iacentibus insisterent C., ramis O., Sil., hastae Aur. opreti (opirati) se, villae, quae … margini insistunt Plin. iun. trdno stojijo, so sezidane na robu; pren.: vestigiis alicuius insistere Ci., L., Sen. rh. stopinje pobirati za kom, hoditi po stopinjah koga; s prolept. obj.: vestigia insistere plantis primis V. prve stopinje storiti, ubrati, prehoditi, shoditi (v pf.)

2. occ.
a) stopiti (stopati): Suet., neque ordines servare neque firmiter insistere poterant C. trdno stati, stališče zavzeti, dissolutis membris insistere nequibat T., digitis (abl.) i. O. postaviti se na prste = summis digitis i. Sen. rh.
b) stopiti (stopati) na (v) kaj, nastopiti (nastopati) pot, kreniti po poti; konkr.: sceleratum insistere limen V., iter Pl., vestigia certa viae Lucr.; metaf.: iter, quod insistis, approbo L., viamque insiste domandi V., aliquam rationem pugnae insistere C. držati se, quam insistam viam ali quā quaerere insistam viā Ter.; abs.: ne … prave insistas Ter. da ne kreneš po napačni poti.
c) biti komu za petami, pritiskati za kom, koga zasledovati, preganjati, pestiti ga: referentibus pedem L., dies noctesque hostibus L.; pren.: bellum insistit moenibus L., vis mali i. alicui Ci., nimium institerat viventi H. je bil pestil.

3. metaf. (kak posel) zavzeto (marljivo, prizadevno) opravljati, skrbno se baviti s čim, poprijeti (lotiti) se česa, siliti na kaj, ne odstopiti od česa; intr.: totus insistit in bellum Ci., in dolos Pl., ad spolia legenda L. ravnati se na … ; pass.: in exitium insistitur T. silijo na … ; z dat.: Plin. iun., Vell., acrius obsidioni Cu., rebus magnis Tib., spei L. vda(ja)ti se upanju, studiis Q.; trans.: Pl., i. negotium, munus Ci., rationem belli C. ravnati se po vojnem načrtu; occ. vztrajati pri čem, nadaljevati, še naprej delati kaj: ut primum fari potuit, sic institit ore V. je nadaljeval; z inf.: ceteros institit tueri N., eos vestigiis sequi institit L., institit Arpos oppugnare L. —

II.

1. ustaviti (ustavljati) se, obstati, postati (postojim), postajati, mirno stati, ne ganiti se: (planetarum) motus tum incitantur, tum retardantur, saepe etiam insistunt Ci., stellae insistunt (navidezno) Ci., insistentibus et irridentibus, qui … T.

2. metaf. (v govoru) prenehati, prekiniti (govor): quae cum dixisset paulumque institisset Ci. quid est cur claudere aut insistere orationem malint, quam cum sententia pariter excurrere? Ci., efficiendum est nobis, ne fluat oratio, ne vagetur, ne insistat interius Ci., insistentes clausulae Q.; occ. pomuditi se pri čem: profuit assidue vitiis insistere amicae O., si singulis insistere velim, progredi iste non possit Ci.

2. trdno osta(ja)ti pri čem, trdo vztrajati pri čem, ne odnehati od česa, ne odstopiti od česa: importune Ci., crudelitati T.; z inf.: sequi Ci., flagitare Cornutum, ut … Ci., orare dictatorem L.

3. sprenevedati se, dvomiti: in reliquis rebus Ci.

postajkívati -stàjkujēm postajati: postajkivati po ulicama, iza svakoga ugla, iza svakoga ćoška

postáti -stojím, postoj -te, postal -a zastati, postajati: za trenutek postati na cesti; postana jed
ustajano jelo, ustajalo jelo

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

re-stitō -āre (frequ. k restāre) zaostajati, postajati, postavati; metaf. obotavljati se, muditi se, odlašati, omahovati, upirati se: L., idr., ita me miserum restitando retinendoque lassum reddiderunt Pl., Menelaus me obiurgat: id meis rebus regimen restitat Enn. fr., nunqui hic restitat, qui nondum labeas lerarit mihi? Pomp. fr., restitare ac tergiversari L., quamlibet magna canum et venantium urguente vi contemptim restitansque cedit (sc. leo) Plin.

ridivenire^* v. intr. (pres. ridivēngo) ponovno postati, postajati

ridiventare v. intr. (pres. ridivēnto) ponovno postati, postajati

staţioná -éz vi. postajati, postati, ustaviti se, zaustaviti se

stazionare v. intr. (pres. staziono)

1. biti nastanjen, stacionirati

2. postati, postajati

werden

1. kot pomožni glagol tvori prihodnjik in pasiv

2. postati, postajati; (entstehen) nastajati, nastati; schlecht werden postati slabo; alt/kalt/müde/sauer/schwach/zornig usw. werden : v slovenščini imamo glagol, naslonjen na pridevnik : starati se, postarati se, shladiti se, utruditi se, skisati se, oslabeti, razjeziti se (itd.); es wird kalt hladno postaja, ohladilo se je

3. bo; er wird Arzt bo zdravnik; was wird daraus? kaj bo iz tega?; es wird nichts aus nič ne bo iz (tega)

4. (Fortschritt machen) Projekt: napredovati; das wird schon se bo že uredilo; die Aufnahme ist nichts geworden iz posnetka ni bilo nič

5. würde z nedoločnikom : bi (ich würde kommen, wenn ... prišel bi bil, ko ..., würdest du das bitte erledigen? bi to, prosim, naredil/opravil?)

постава́ти -тає́ недок., postájati -a nedov., v 3. os.

става́ти стаю́ недок., postájati -am nedov., vstájati -am nedov.

становиться, стать

1. postavljati se, postaviti se; vsta(ja)ti;
с. в очередь postavljati se, postaviti se v vrsto;
с. на дыбы postavljati se na zadnje noge, postavljati se, postaviti se po robu;
стать на колени poklekniti;

2. postajati, postati;
он становится ленивым len postaja;
он стал учителем postal je učitelj;
мне страшно стало prevzel me je strah;
становится темно (brezos.) mrači se;

3. začeti (se)
стал он задумываться začel je premišljevati;
мне становится скучно (brezos.) dolgočasiti se začenjam;
не стало сил (brezos.) zmanjkalo je moči;
часы стали ura se je ustavila;
во что бы то ни стало naj velja kar hoče;
за чем дело стало? kje je ovira?;
стать на лыжи začeti (se) smučati;
стать на дружескую ногу spoprijateljiti se;
стать у власти dobiti oblast;
ни стать, ни сесть не умеет ne zna se obnašati v družbi;
сегодня его не стало danes je umrl

abònosati se -ošēm se postajati ebenovinast

aggravēscō (adgravēscō) -ere

1. težji, bolj obremenjen postajati: Pac. ap Non. (o ženski nosečnici).

2. pren. na slabše se obračati: metuo, ne Philumenae magis morbus adgravescat Ter.

alintá alínt

I. vt.

1. božati, ljubkovati

2. razvajati

II. vr. biti, postajati razvajen

apropiá -ópiu vt./vr.

1. bližati (se), približevati (se), približati (se)

2. zbliževati, zbližati

3. postajati podoben