Franja

vente [vɑ̃t] féminin prodaja; poseka (gozda)

contrat masculin de vente prodajna pogodba
prix masculin de vente prodajna cena
vente à crédit, au comptant; à tempérament prodaja na up, za gotovino, na obroke
vente en gros, au détail prodaja na debelo, na drobno
vente aux enchères, à l'encan prodaja na dražbi, dražba
vente totale, de liquidation razprodaja
vente exclusive, forcée samoprodaja, prisilna prodaja
vente de fin de saison sezonska razprodaja
vente à l'emporter prodaja čez cesto, ulico
vente au rabais, vente-réclame prodaja s popustom, reklamna prodaja
en vente ici se prodaja tu
mettre en vente dati na prodaj
marchandise féminin de vente, hors de vente blago, ki gre, ne gre v prodajo

вырубка f izsekanje, poseka; jasa, goljava

tagliafuōco

A) m (pl. -chi)

1. gradb. požarna pregrada

2. gozd. požarni pas, požarna poseka

B) agg. invar. požaren, protipožaren:
paratia tagliafuoco navt. požarna pregrada
palcoscenico con sipario tagliafuoco gled. oder s protipožarnim zastorom

blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte

continuō -āre -āvī -ātum (continuus)

I.

1. pritakniti (pritikati), stakniti (stikati), prisnovati (prisnavljati), sklopiti (sklapljati), (z)vezati, zvrstiti (zvrščati): c. scuta inter se L., binas aut amplius domos c. S. drugo ob drugi graditi, quā (domo) Palatium et Maecenatis hortos continuaverat T., dein pons continuatus (est) T. se je dogradil; pesn.: in quā (tabelā) vicisse est continuasse suos (lapillos) O. svoje (tri kamenčke) zvrstiti; pogosto med. pritakniti se, stakniti se, skupaj držati se, zdržema teči, pt. pf. continuātus 3 tudi zdržema tekoč, zdržen, zvezen, celoten, nedeljen: atomi cohaerescunt inter se et aliae alias apprehendentes continuantur Ci., priusquam continuarentur hostium opera L. preden bi se utrdbe krog in krog sklenile, tauri solent diversi assistere clunibus continuati Varr. tesno z ledji drug za drugim stikajoč se, fecerisne ante rostra pontem continuatis tribunalibus? Ci., divinus et continuatus spiritus Ci., omni naturā cohaerente et continuatā Ci.; z dat. pritakniti (pritikati) kaj čemu, stakniti (stikati) kaj s čim; act.: lateri c. latus O. pritisniti (pritiskati) k …; pass.: ut neque … aedificia moenibus continuarentur L. da se ne bi … poslopja gradila tik do obzidja; med.: (aër) et mari continuatus et iunctus est Ci. se stika … z morjem, alicui montibus continuata videntur nemora Cu. da se pritikajo, Suionibus Sitonum gentes continuantur T. Sujonov se dotikajo, s Sujoni mejijo; pren. stakniti (stikati), (z)vezati: continuare verba, verba verbis aut nomina nominibus Q., plura continuata verba Ci., continuata coniunctaque verba Ci., verbis continuandis vocem quoque iungere oportet Corn.

2. occ.
a) zdržema nadaljevati, razširiti (razširjati), zaokrožiti (zaokroževati) svoje zemljišče z nakupom sosednjih: tellus hinc ardua celsos continuat colles Lucan., c. agrum, fundos, iugera Ci., agros H., ingens cupiditas agros continuandi L.; pesn.: si Mygdoniis regnum Alyattei campis (abl.) continuem H. če bi Aliatovo kraljestvo nadaljeval z migdonijskimi poljanami = če bi (bogati) Lidiji pripojil (tolsto) Frigijo.
b) isti predmet nepretrgoma ponavljati, nadaljevati: dochmius iteratus aut continuatus Ci. —

II. pren.

1. (časovno) nadaljevati, ne prenehati, ne prekiniti, drugo za drugim delati; privrstiti (privrščati), prisnovati (prisnavljati) kaj čemu, med. neposredno slediti ali nastopiti (nastopati) za čim, vrstiti se: Suet., cursitat hospes continuatque dapes H. prinaša jed za jedjo, c. tres siseres edendo Plin. zapored jesti, militiam, hiemando bellum L., pacem T., dies noctesque potando H. dan in noč popivati, dies theatro T. več dni zapored v gledališču sedeti, imperium et scelera T. (še) nadalje vladati in hudodelstva početi, solitam reverentiam in populum Romanum T., segnem Nomium fortemque Mimanta continuat ferro Stat. poseka zapored z mečem, continuata motio Ci. neprekinjeno, continuatum iter, opus C., continuatum incendium L. neprestan, continuata funera L. skoraj zaporedni pogrebi, continuatus labor Cu.; z dat.: c. transcendendo media summa (najvišja mesta) imis L., ei (sc. aedilitati) praeturam Vell.; med.: paci externae continuatur discordia domi L., aliis somno mors continuata est L., alterius mors somno continuata est Sen. ph., hiemi continuatur hiems O., cum damna damnis continuarentur T.; brez dat.: ubi tantum luctūs continuatur Ci. kjer se venomer kopiči toliko žalosti, si febris continuatur ali (act. intr.) continuat Cels. če traja, če ne preneha.

2. occ.
a) (o oblastniku) službo še naprej opravljati, svoj uradni posel še naprej vršiti (izvrševati), ostati v službi še naslednje leto: magistratum S., Fabius continuat consulatum L., c. alterum ali undecimum consulatum Vell., tribunatum Vell.
b) (o ljudstvu ali starešinstvu) podaljš(ev)ati komu oblastništvo še za eno leto, potrditi koga v službi še za eno leto: c. alicui consulatum, tribunatum L., alicuius honorem (častno službo) Val. Max.; v pass.: Philopoemeni continuatur magistratus L., dantur imperia et continuantur Ci., ne maximum imperium in una familia continuaretur Val. Max. da ne bi … leto za letom ostalo. — Od tod

1. adv. pt. pr. continuanter v nepretrgani vrsti, zdržema, zapovrstjo: Eccl.

2. adj. pt. pf. continuātus 3 nepretrgan, neprekinjen, zdržen, neprestan: rerum gestarum gloria continuata Ci., continuatissimae curae Sid.; adv. continuātē v nepretrgani vrsti, zapored(oma), zapovrstjo: P. F.

gózden forest, wood; silvan

gózdni čuvaj forest-keeper, ZDA ranger
gózdni delavec forestry worker; timberman, ZDA lumberman
gózdno gospodarstvo forestry, forest culture
gózdna jasa clearing, glade
gózdna jagoda wild strawberry
gózdna pot, steza forest road, path
gózdna poseka clearing
gózdna preseka forest track, forest lane, forest path, ride, firebreak
gózdni rob edge (ali margin) of a forest
gózdna žaga long twohanded saw
gózdni rezervat (za divjad) (game) preserve
gózdna uprava forest management
gózdni požar forest fire
boj proti gózdnim požarom forest fire fighting

požáren (-rna -o) adj. del'incendio, degli incendi; del fuoco; antincendio; tagliafuoco:
požarna škoda danni dell'incendio
požarna varnost protezione antincendio
požarni hidrant idrante antincendio
požarna obramba vigili del fuoco
gozd. požarna poseka tagliafuoco
navt. požarna pregrada paratia tagliafuoco

talar

monte talar drvosek, gozdna poseka, frata