Franja

apárte

I. adj. poseben

II. adv. posebej

appōsito agg. primeren, poseben, za to določen, ustrezen:
scrivere sull'apposito modulo pisati na ustrezen obrazec

außerfahrplanmäßig poseben, izreden

außerordentlich izreden; Gericht, Vollmacht: poseben

bàška (t. baška)
1. prisl. posebej, ločeno: on živi baška od svoga oca; zatim je njih razmjestio baška momke i baška djevojke
2. neskl. prid. poseben, drugačen: svako selo baška adet vsaka vas ima svoje navade
3. baška je gazda, a baška je njegov odnos prema radnicima eno je gospodar, drugo pa njegov odnos do delavcev

besondere poseben

bizzarro agg.

1. čuden, nenavaden, poseben, ekstravaganten, bizaren:
non gli badare, è un tipo bizzarro ne meni se zanj, to je čuden patron

2. muhast, ognjevit (konj)

caratteristico agg. (m pl. -ci) značilen, karakterističen; samosvoj, poseben:
note caratteristiche (del personale) kartakteristike (osebja)

chartered [čá:təd] pridevnik
pooblaščen; privilegiran; strokovno usposobljen; najet, naročen, poseben

chartered accountant zaprisežen preglednik računov
chartered rights zapisane pravice
chartered plane najeto, naročeno letalo

curioso radoveden, vedečen; skrben, natančen; čeden, ličen; redek, vreden ogleda; čuden, poseben

estoy curioso por saberlo radoveden sem na to
¡qué curioso! kako čudno!
curioso m radovednež, vedoželjen človek; zijalo

dēfiniō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. mejo delati, mejiti, omejiti (omejevati): orbes, qui … aspectum nostrum definiunt Ci., si res eae, quas gessimus, orbis terrae regionibus definiuntur Ci., is tractus … muri ex omni parte arduis … montibus definitus est Ci.; pren.: pirata non est ex perduellium numero definitus Ci. ne spada med …

2. natančneje določiti (določ[ev]ati), zaznamovati, označiti (označevati): cur eos (agros) non definis neque nominas? definio inquit, Italiam Ci., universam … oratoris vim definire complectique Ci., genus universum brevi circumscribi et definiri potest Ci., unam quamque rem certo naturae termino d. Corn.; occ. (log., ret.) pojmovno določiti (določati), označiti (označevati), opredeliti (opredeljevati): sic definitur ira, ulciscendi libido Ci., quam voluptatem sic definiunt Ci., ii, qui mala dolore, bona voluptate definiunt Ci., placet ante definire, quid sit officium Ci.

3. določiti (določ[ev]ati), nameniti (namenjati): potestatem in quinquennium Ci., cum esset omnibus definita mors Ci., d. consulatum in annos, adeundi tempus, suum cuique locum C., verna opera Plin., annos Q., pro (po) gradu cuiusque et tempora militiae et commoda missionum Suet., iis magna praemia Iust.; z odvisnim vprašanjem: tibi, quid facias, definit Ci.; v pass.: definitum est Pl. določeno (sklenjeno) je; z ACI: non sequitur tamen, ut etiam sedere eos et ambulare principalibus causis definitum et constitutum sit Ci.

4. (do)konča(va)ti, skleniti (sklepati): ut aliquando totam … orationem concludam atque definiam Ci., saepissime similiter extrema definiunt Ci.

5. omejiti (omejevati): amicitiam paribus officiis ac voluntatibus Ci. na enako mero uslužnosti in naklonjenosti omejevati, oratio mea … eis fere ipsis definietur viris, qui hoc sermone continentur Ci. se bo omejeval na … , bo ostajal pri …

6. koga pokončati = usmrtiti: definito iuvene Ap. — Od tod adj. pt. pf. dēfīnītus 3 omejen, določen, poseben: certum esse in caelo ac definitum locum Ci., quaestionem duo sunt genera, alterum infinitum, alterum definitum Ci., de re generales quaestiones sunt et definitae Q. Adv. dēfīnītē določno, izrecno, jasno: quae (lex) definite potestatem Pompeio civitatem donandi dederat Ci., vel separatim (brez posebnega nanašanja, vobče, abstraktno) dicere solemus de genere universo vel definite (s posebnim nanašanjem, konkretno) de singulis temporibus, hominibus, causis Ci., qui nihil (potest) partite, definite, distincte dicere Ci., nec magis (te) distincte definiteque designat Plin. iun., festive magis dixit quam aperte atque definite Gell.

deosebít -ă (-i, -e) adj. poseben

disonante neubran; poseben, čuden; zoprn, žaljiv

distinct [distíŋkt] pridevnik (distinctly prislov) (from)
razločen, jasen, izrazit; različen, poseben
poetično okrašen, pisan

distinctif, ive [distɛ̃ktif, iv] adjectif razločilen; značilen, tipičen; poseben

distinctive [distíŋktiv] pridevnik (distinctively prislov)
razločen, razločevalen; poseben, značilen; nevsakdanji; določen

eigen

1. lasten

2. (Eigentum) last, das ist sein eigen to je njegova last; zu eigen haben imeti v lasti; jemanden etwas zu eigen geben dati (komu kaj) v last

3. (charakteristisch) poseben, (sonderbar) čuden, čudaški, im Geschmack: izbirčen; (pedantisch) pedanten

4. (selbständig) samostojen; in eigener Person osebno; sein eigener Herr sam svoj gospod; aus eigener Kraft z lastnimi silami; auf eigene Faust na lastno pest; eigene Wege gehen hoditi svoja pota; sich etwas zu eigen machen prisvojiti si, prevzeti, sprejeti; aus eigenem na lastno pobudo

eigenbrötlerisch samotarski, poseben

eigentümlich (charakteristisch) značilen (für za), poseben; (merkwürdig) čuden

Einzel- posamezni, poseben