Franja

consumption [kənsʌ́mpšən] samostalnik
poraba, potrošnja; razdejanje; zgorevanje
medicina jetika; hiranje, propadanje

galloping consumption hitra jetika

consunzione f

1. redko, knjižno poraba, izrabljanje; uničenje

2. med. naglo hiranje, hujšanje; jetika; konzumpcija

dépense [depɑ̃s] féminin strošek, izdatek; poraba (goriva); jedilna shramba

dépense imprévue nepredviden izdatek
dépenses pluriel accessoires, menues dépense postranski, mali izdatki
grosse, folle dépense velik, nor izdatek
dépenses courantes tekoči izdatki
dépense d'eau, de courant, d'essence poraba vode, toka, bencina
dépenses d'entretien vzdrževalni stroški
dépenses d'Etat, publiques državni izdatki
dépenses de ménage gospodinjski izdatki
dépenses militaires, particulières, supplémentaires vojaški, posebni, dodatni izdatki
dépenses de personnel, de salaires izdatki za osebje, za plače
avoir l'initiative de la dépense razpolagati z denarjem, voditi blagajno
couvrir une dépense kriti izdatek
entraîner des dépenses povzročiti stroške
équilibrer dépenses et revenus uravnovesiti izdatke in dohodke
faire face aux dépenses plačati stroške
se mettre en dépense delati si stroške; figuré zelo se truditi
réduire les dépenses omejiti, zmanjšati izdatke
regarder à la dépense biti varčen
ne pas regarder à la dépense ne gledati na izdatke, mnogo izdati
rembourser quelqu'un de ses dépenses komu povrniti stroške
régler les dépenses poravnati stroške, izdatke

empleo moški spol raba, uporaba, poraba; služba, posel

modo de empleo navodilo za uporabo
dar empleo zaposliti
suspender a uno del empleo koga začasno odstaviti s službenega mesta

expenditure [ikspéndičə] samostalnik
izdatek, strošek; potrošnja, poraba; potrata

expense [ikspéns] samostalnik
potrošnja, izdatek, poraba
množina stroški; nadomestilo stroškov

at my expense na moje stroške
at the expense of za ceno (česa)
free of expense franko
to go to the expense of trošiti denar za
to run into expenses nakopati si stroške
working expenses režija

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

gasto moški spol izdatek, strošek, poraba; zapitek

hacer el gasto denar izdatí
pagar el gasto plačati zapitek
es lo que hace el gasto to je glavna stvar
gastos accesorios stranski izdatki
a gastos comunes na skupne stroške
gastos de correo poštne pristojbine
gastos e ingresos izdatki in dohodki
gastos de translado selitveni stroški
gastos de transporte prevozni stroški
gastos de viaje potni stroški
presupuesto de los gastos proračun izdatkov
originar (traer consigo) gastos biti povezan s stroški
reembolsar los gastos povrniti stroške
resarcirse de los gastos dobiti povrnjene stroške

Konsum, der, (-s, -s) konzum; (Verbrauch) poraba; (Laden) prodajna zadruga

konzumácija ž konzumacija, konsumacija, potrošnja, poraba

lūxus¹ (po drugih lŭxus) -ūs, m (subst. iz nekega adj. *luxuros)

1. bujna rod(ovit)nost zemlje in rastlin, bujnost, bohotnost: nimio ne luxu obtunsior usus sit genitali arvo V.

2. metaf.
a) sijaj(nost), nezmernost, razkošnost, razkošje: domus interior regali splendida luxu V., epulaeque ante ora paratae regifico luxu V., non ganeo et profligator ... sed erudito luxu T.
b) α) razkošje, sijaj, prekomerna potratnost, potrata, poraba, zapravljanje, nepotrebna zapravljivost, razsipnost, razsipanje, gizda(vost): Q., Suet., Cl., in vino atque luxu (po drugih lustris) Ci., luxu atque desidiā corrupta civitas S., non se luxu (dat.) corrumpendum dedit S., per luxum et ignaviam aetatem agere S., ea omnia luxu antecapere S. z neverjetno hitrostjo, prenagljenostjo v uživanju, luxu fluere L., luxus atque libido L., libido et luxus Sen. ph., avaritia ac luxus T. β) pohota, pohotnost, razuzdanost, razbrzdanost, zanikrnost: adulescens luxu perditus Ter., effusi in luxum et epulas T., non alienus a luxu venerio Aur.

potréba ž
1. potreba: kulturne -e; potreba po mlajših kadrih, po hrani
2. potreba, nužda: delati kaj brez -e; iti na malo, na veliko -o
3. poraba, upotreba: za domačo -o
4. nevolja, oskudica, nužda: biti v -i; potreba je
treba, nužno je, potrebno je

pòtrošak -ška m
1. potrošnja, poraba, potrošek
2. star. ostanek: baciše tepsiju niz bijelu kulu u Dunavo, od tepsije nek -a nema

potróšnja ž, potròšnja ž potrošnja, poraba

sȁrf m (t. sarf)
1. strošek, izdatek
2. poraba
3. navada
4. sprememba smeri
5. oblikoslovje, morfologija, slovnica: turila mu u ruke i sarf, početnu arapsku slovnicu

sous-consommation [-kɔ̃sɔmasjɔ̃] féminin potrošnja, poraba, ki je manjša od normalne

strazio m (pl. -zi)

1. trpinčenje, muka

2. pog. nadlega, sitnost, dolgčas

3. pren. poraba, potrata:
fare strazio dei soldi razmetavati denar

sūmptus -ūs, m (sūmere)

1. jemanje (zdravila): decoctio cotidie sumptui data Plin. Val.

2. izdatek, strošek, poraba, potrošnja, utrata, nav. pl. stroški, izdatki: Pl., Iust. idr., suo sumptu na svoje stroške, ob svojih stroških ali sumptu publico, publico sumptu na državne stroške, ob državnih stroških, npr.: magnum numerum equitatūs suo sumptu semper alere C., navem aedificare sumptu publico Ci., publico sumptu … deorum templa novo decorare saxo H., sumptu (glej opombo spodaj) ne parcas ulla in re Ci. stroškov naj ti ne bo žal, sumptum afferre Ci. stroške povzročiti (povzročati), stroške prizade(va)ti, sumptum inferre alicui Ci. stroške zaračunati (zaračunavati) komu, sumptum dare Ci. stroške plačati, opere rustico faciundo facile sumptum exercere suom (= suum) Ter. stroške svojega prehranjevanja (vzdrževanja) zlahka pokrivati (zalagati) iz … , quanto curam sumptumque minorem haec habeant, tanto … H. kolikor manj skrbi in stroškov je treba za te reči, sibi sumptum fecit Ter. sebi je trošil, sumptum filii, quem faciunt Ter., opus est sumptu ad nuptias Ter., sumptum in aliquid facere ali impendĕre ali insumere Ci. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti za kaj, sumptum nusquam melius posse poni Ci. ep. da se denarja ne da nikjer porabiti z večjim pridom, nullus fit sumptus in nos Ci. nič se ne porabi (zapravi) za nas, omnino nullus in imperio meo sumptus factus est Ci. ep. prav nobene potrate ni bilo, prav nič se ni zapravilo (potrošilo); z objektnim gen. (za kaj): sumptus epularum Ci., exiguus sumptus aedilitatis fuit Ci. z ediliteto (edilstvom) so bili združeni (povezani) neznatni stroški; v pl.: Pl., Ter. idr., nulli sumptus, nulla iactura Ci., modum facere sumptibus L., cum cotidiani maximi fierent sumptus N. ko se vsak dan zelo veliko zapravi (potroši), sumptus praebentur ex aliqua re H. stroški se pokrivajo (zalagajo) iz … ; occ. potrata, zapravljanje (zapravljivost): si illi pergo suppeditare sumptibus Ter., Nero … inusitatae luxuriae sumptuumque Eutr.

Opomba: Heterocl. gen. sg. sūmptī: Caecil., Ca.; poseb. pogosto v zvezi sumpti facere zapraviti (zapravljati), (po)trošiti kaj ali koliko: quod facit sumpti Pl., quid sumpti facere Luc., quantum sumpti fecerit Varr.; za kaj? z acc.: restim Pl.; dat. sg. pogosteje sumptū: Ci. ep.

uso moški spol raba, (u)poraba; navada; moda; obraba

a(l) uso po modi
al uso español po španskem načinu
cosa de mi uso predmet moje osebne porabe
ser de uso rabiti se, v rabi biti
estar en buen uso biti dobro ohranjen, biti malo obrabljen ali ponošen
el uso hace maestro vaja naredi mojstra
tener uso uporaben biti
usos comerciales trgovske uzance

ūsūra (starejše ūssūra: Pl.) -ae, f (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, uživanje, užitek, izkoriščanje, izraba, izrabljanje: Acc. fr., Pl., Vell. idr., vitae, loci Ci., cur piratis lucis usuram tam diuturnam dedisti? Ci., unius horae usuram (odlog) gladiatori dare Ci., hanc iam ut intercalatae poenae usuram habeant L., occ. uporaba izposojenega kapitala (izposojene glavnice): a publicanis pecuniam pro usurā auferre Ci.

2. meton. „plačilo za (u)porabo“ = obresti (naspr. caput, sors glavnica): Plin. iun., Lucan., Mart., Suet., Icti. idr., usuram pendĕre Ci. ep. plačati, sine usuris pecunias solvere C., (sc. Atticus) usuram numquam ab Atheniensibus accepit N. ni jemal, multiplicandis usuris crescit aes alienum N., certare cum usuris fructibus praediorum Ci. obresti pokrivati z dohodki posestev, dohodke posestev porabljati za plačevanje obresti, mergentibus semper sortem usuris L., usurae applicantur ad sortem Ambr. se pripisujejo glavnici; metaf.: Varr. idr., terra nec umquam sine usurā reddit, quod accepit Ci., has usuras pendimus voluptatium Sen. ph., mitte (sc. litteras) appositis usuris, quas ego centesimas computabo Plin. iun. z dodanimi obrestmi = z drugimi pismi, ki jih bom imel za dvanajstodstotne (letne) obresti.