-
pûtan pûtna m popotnik: il' vas tkogod uvrijedio brata, il' -u zatvorio vrata, gl. tudi putni
-
pûtnīk m potnik, popotnik: trgovački putnik; svjetski putnik; putnik namjernik naključni popotnik
-
rambler [rǽmblə] samostalnik
pohajkovalec, sprehajalec brez cilja; potepin, potepuh, klatež; popotnik (pešec)
botanika vrsta rdeče rože plezalke
-
ranger [réindžə] samostalnik
potepuh, klatež; popotnik (pešec); lovski pes; (kot naslov) kraljevski logar, nadzornik, paznik, čuvaj (gozda, parka); skavtinja (tabornica), starejša kot 16 let
rangers množina skupina oboroženih jezdecev, lahka konjenica; ameriško ameriške udarne čete za posebne naloge, komandosi
-
Reisende1, der, (ein -r, -n, -n) popotnik; in Fahrzeugen, im Handel: potnik
-
roamer [róumə] samostalnik
klatež, potepuh, vagabund; popotnik
-
tramper [trǽmpə] samostalnik
popotnik; potepuh, vagabund
-
viandante m, f popotnik; romar
-
viātor -ōris, m (viāre)
1. potnik, popotnik: C., V., O., H., Ph., Iuv., Mart. idr., non semper viator a latrone nonnumquam etiam latro a viatore occiditur Ci.
2. uradni sel (glasnik), državni sel (glasnik), tekač, birič; take sle so imeli razni rimski oblastniki: Varr. ap. Gell., Dig. idr., tribunus viatorem misit ad consulem L., adulescentes nobiles stabant nihil cedentes viatori L., quaero, miserisne viatorem, qui M. Bibulum domo vi extraheret Ci.
-
wanderer [wɔ́ndərə] samostalnik
popotnik (brez cilja); pohajkovalec
figurativno izgubljena ovca, izgubljenec
-
Wanderer, der, (-s, -) popotnik
-
wayfarer [wéifɛərə] samostalnik
popotnik
-
ездок m jezdec; popotnik; e.
на велосипеде kolesar;
я туда не е. tja se ne maram peljati
-
мандрі́вни́к -і́вника́ ч., popótnik -a m.
-
мимоезжий mimoidoč; m popotnik
-
подоро́жній2 -нього ч., popótnik -a m.
-
попу́тник -а ч., popótnik -a m., sopótnik -a m.
-
проезжающий m (zast.) popotnik
-
странник m popotnik; (zast.) romar
-
Ahàsver m ahasver, večni popotnik