Franja

Karavanke samostalnik
1. (gorovje) ▸ Karavankák [hegyvonulat]

2. (predor in mejni prehod) ▸ Karavankák [alagút és határátkelő]
Že popoldne je pričakovati povečan promet iz smeri Karavank proti Hrvaški. ▸ Már délután sűrű forgalomra lehet számítani a Karavankák felől Horvátország irányába.

kásen (-sna -o) adj.

1. (pozen) tardo; ritardatario:
biti kasen fare tardi
kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
kasna setev semina tarda
kasni srednji vek tardo medio evo

2.
kasen večer tarda sera
kasno popoldne tardo pomeriggio

3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo

mašíti (-ím)

A) imperf. ➞ zamašiti

1. tappare, turare; zeppare:
mašiti luknje tappare i buchi
mašiti rano tamponare la ferita
mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
mašiti s trskami sverzare
mašiti z vložki tassellare

2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

1. mangiare, ingollare:
mašiti se z jedjo ingollare il cibo

2. (tlačiti se) pigiarsi

okóli autour de, tout autour de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, vers

tu okoli aux environs, dans les environs
okoli mize autour de la table
potovanje okoli sveta tour moški spol du monde
okoli in okoli hiše je ograja tout autour de la maison il y a une clôture
hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
okoli sto oseb environ cent personnes
on ima okoli štirideset let il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
okoli petih popoldne vers (ali aux environs de) cinq heures de l'après-midi
to znaša okoli 10% cela fait approximativement 10%
pogovor se suka okoli poljskih del l'entretien a trait aux travaux agricoles
razpravljanje okoli stanarin discussion au sujet des loyers
daj mu eno okoli ušes donne-lui (ali familiarno flanque-lui) une gifle
potikati se okoli errer, vagabonder
letati (smukati se) okoli deklet courir les filles

pêti (le) cinquième

peti razred cinquième ženski spol
5. maj le cinq mai
peta kolona (politika) la cinquième colonne
Karel V. Charles cinq (Charles V) ali Charles Quint
biti peto kolo pri vozu (figurativno) être la cinquième roue du carrosse, être de trop
sprejem med 5. in 7. uro popoldne cinq-à-sept moški spol
vsakega petega v mesecu tous les cinq du mois

popol|dan moški spol (-dnéva …) der Nachmittag
ves popoldan den ganzen Nachmittag über
ob popoldnevih nachmittags
➞ → popoldne

popóldan après-midi moški spol , relevée ženski spol , soir moški spol

ob treh popoldne à trois heures de l'après-midi (ali de relevée)
v poznem popoldnevu tard dans l'après-midi
v teku popoldneva dans le courant de l'après-midi

pozno [ô] spät; (ob pozni uri) zu später Stunde
pozno ponoči spät in der Nacht, spät nachts, zu vorgerückter Nachtstunde
pozno popoldne am Spätnachmittag
pozno poleti/jeseni/pozimi/spomladi im Spätsommer/ Spätherbst/Spätwinter/Spätfrühjahr
pozno zvečer spätabends, am späten Abend
pozno vstajati ein Spätaufsteher sein, ein Langschläfer sein

pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai

primestni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ elővárosi busz
Imamo primestne avtobuse, ki pa ob nedeljah popoldne bolj redko vozijo. ▸ Vannak elővárosi autóbuszaink, de azok vasárnap délutánonként ritkábban közlekednek.

públika public moški spol ; (poslušalci) auditoire moški spol

zaprto publiki (javnosti) popoldne fermé au public l'après-midi

siesta samostalnik
(počitek po kosilu) ▸ sziesztaČe štopate po državah, kot sta Italija in Španija, pazite na popoldanski počitek ali siesto, ki lahko traja od enih do petih popoldne. ▸ Ha az Olaszországhoz vagy Spanyolországhoz hasonló országokban stoppoltok, figyeljetek oda a délutáni pihenő, azaz a szieszta idejére, amely délután egytől ötig eltarthat.

sobota samostalnik
(dan v tednu) ▸ szombatV družbi sorodnikov in prijateljev je jubileju nazdravila minulo soboto. ▸ Rokonai és barátai társaságában múlt szombaton kocintott az évfordulóra.
Povezane iztočnice: delovna sobota, prosta sobota, velika sobota

šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6^o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

vlomiti glagol
(na silo vstopiti) ▸ betör, feltörPred njim je stal 15-letni fant, ki je vlomil v skladišče. ▸ Egy 15 éves fiú állt előtte, aki betört a raktárba.
Medtem ko je Urban stražil, je Primož z izvijačem vlomil v avto. ▸ Miközben Urban örködött, Primož egy feszítővassal feltörte az autót.

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

zaspán (-a -o) adj.

1. insonnolito, assonnato, sonnacchioso, sonnolento:
meti si zaspane oči fregarsi gli occhi assonnati

2. pren. lento, fiacco

3. pren. lento, monotono

4. pren. tardo, torpido, pigro:
zaspano poletno popoldne un torpido pomeriggio d'estate

zgódaj early; at an early hour; (ob zori) at dawn, at daybreak, at sunrise; (v mladosti) in early life

zgódaj zjutraj early in the morning
zgódaj ali pozno early or late
zgódaj popoldne in the early afternoon
prišel je zgódaj he came early
skušaj priti zgódaj! try and come early!
lasje so mu zgódaj osiveli his hair turned white early in life (ali at an early age)
on prihaja zgódaj domov he keeps good hours
zgódaj vstati to get up early
zelo zgódaj vstajati to be an early riser, to rise with the sun, to be up with the lark
hoditi zgódaj spat in zgódaj vstajati to keep early (ali good) hours

zgóden (-dna -o) adj.

1. mattiniero; primo:
zgodni potniki i primi passeggeri

2. precoce, anticipato, prematuro; (avvenuto, capitato) anzitempo:
zgodno cvetenje fioritura precoce
zgodna smrt morte prematura

3. primo:
zgodno popoldne primo pomeriggio

4. (zgodnji) precoce, primaticcio, novello:
zgodni krompir patate novelle