Franja

пополудни popoldne

пополу́дні присл., popôldne prisl.

antenoche pred večerom, pozno popoldne

none¹ [nən] samostalnik
arhaično del dneva med 3. in 6. uro popoldne
množina deveti dan pred Idami
cerkev, množina opoldanska maša

prȅdvečē -era s, prȅdvečēr ž, prȅdvečēr -era m večerka, pozno popoldne

remedy¹ [rémidi] samostalnik
zdravilo (tudi figurativno)
lek (for, against za, proti)
sredstvo; pomoč; dopusten odstopek od predpisane teže, mere; zakoniti odstopek od predpisane teže zlatnika ali srebrnika, toleranca
britanska angleščina prosto popoldne (na nekaterih šolah)

remedy for external use zdravilo za zunanjo uporabo
past remedy neozdravljiv, neizlečljiv, figurativno brezupen
there is no remedy but... ni druge pomoči kot...
to administer (to employ) a remedy dati (uporabiti) zdravilo

tantôt [tɑ̃to] adverbe, familier danes popoldne; kmalu, v kratkem; takoj; pravkar; masculin popoldan

tantôt ... tantôt sedaj ... sedaj
à tantôt! na svidenje kmalu!

afternoon [á:ftənú:n] samostalnik
popoldan

good afternoon! dober dan! (pozdrav popoldne)
in the afternoon of his life proti koncu njegovega življenja
hudomušno afternoon farmer lenuh

amiáză -ezi f poldan, poldne
□ la amiază opoldne
□ după amiază popoldne

après-midi [-midi] masculin, (féminin), invariable popoldan

cet après-midi danes popoldan
dans l'après-midi popoldne, v teku popoldneva

ayer včeraj; nedavno, ondan

de ayer acá, de ayer a hoy od nedavna
ayer por ta tarde včeraj popoldne
el ayer de la vida čas mladosti

bouger [buže] verbe intransitif premakniti se, ganiti se; verbe transitif premakniti

je n'ai pas bougé de chez moi cet après-midi nisem se premaknil z doma danes popoldne
les prix n'ont pas bougé cene se niso spremenile
si les syndicats bougent, on aura des difficultés če se bodo sindikati uprli, bomo imeli težave
ne bougez pas mes bagages ne premikajte moje prtljage
sans bouger le petit doigt ne da bi z mezincem mignil
se bouger premakniti se
bouge-toi de là premakni se (od tod)!

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

cēna -ae, f (prim. st.lat. cesnas = sab. scensas = lat. cena, osk. kerssnaís = lat. cenis, umbr. sesna = lat. cenam, lat. carō, cortex, scortum, gr. κείρω strižem) pravzaprav „razrezovanje mesa in jedi“, od tod

1. kosilo, glavni obed Rimljanov okoli devete dnevne ure (med 3. in 4. uro popoldne), occ. pojedina, gosti: cenam apparare Ter., aliquem ad cenam invitare Ci., in cenam isti dabat apud villam Ci., sic cena ei coquebatur N., tempus cenae Sen. ph., cenae tempore Suet., c. lauta, sumptuosa Ci., magna H., luxuriosa Sen. rh., auguralis Ci., nuptialis Pl., Suet., in cenis grandibus Q., c. abundantissima Suet., pura Eccl. postna jed, post, post cenam Ci., Q., inter cenam Ci., super cenam Suet. = per cenam Suet. = in cena Cels. pri obedu, pri mizi; preg.: cenā comesā venire Varr. = prepozno, cenam rapere de rogo Cat. (o lačnih ljudeh).

2. met.
a) posamezna samostojna jed v okviru celega obeda ali pojedine: c. prima, altera, tertia Mart.
b) jedilnica Plin. (XII, 1, 5).
c) obedna družba, omizje: ingens cena sedet Iuv.

ce(t), cette, pluriel ces [sə (sɛt); sɛt; se, sɛ] adjectif; ta, to; pluriel ti, te, ta

ce matin davi, danes zjutraj
cet (cette) après-midi, ce soir danes popoldne, nocoj
ce(t) ...-ci tale, ta (tu)
ce(t) ...-là oni (tam)

cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

en cinq sec (populaire) v hipu
Charles cinq Karel V.
le cinq mai 5. maja
tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
cinq minutes! počakajte (malo)!
les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
(populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne

comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
comer en el plato s krožnika jesti
comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
comer como un buitre ko volk jesti
comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
antes de comer pred obedom
después de comer po obedu, popoldne
gana(s) de comer ješčnost
me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
dar de comer jesti dati, krmiti
ganar de comer služiti si svoj kruh
comerse pojesti, použiti
comerse los codos de hambre stradati
comerse de envidia pokati od zavisti
comerse las palabras besede požirati
comerse a los santos biti pobožnjakar
comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
comerse por a/c koprneti po čem
comerse crudo a uno ugnati koga

congé [kɔ̃že] masculin dopust; dovoljenje za dopust, za odsotnost; pouka prost čas, počitnice; slovo; odpoved (službe), odpust (iz službe); odhodno dovoljenje ladji

congé annuel letni dopust
congé de maladie, de convalescence dopust zaradi bolezni, za okrevanje
congés payés plačani dopusti, figuré uslužbenci na plačanem dopustu
après-midi masculin de congé prosto popoldne
audience féminin de congé poslovilna avdienca
délai masculin de congé odpovedni rok
demande féminin de congé prošnja za dopust
jours masculin pluriel de congé pouka prosti dnevi
aller en congé iti na dopust
avoir congé, être en congé imeti dopust, imeti prosto (v šoli)
demander un congé prositi za dopust
demander son congé odpovedati (službo)
donner congé à quelqu'un komu dopust, prosto dati; odpustiti koga, komu odpovedati (službo)
donner congé à un locataire dati odpoved stanovanjskemu najemniku
donner congé de sa chambre odpovedati svojo sobo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
recevoir son congé dobiti odpoved

consulter [kɔ̃sülte] verbe transitif za svet, za mnenje vprašati; iskati (na)sveta; konzultirati; posvetovati se; imeti posvet; médecine ordinirati

se consulter posvetovati se med seboj
consulter un avocat, un expert vprašati za svet odvetnika, strokovnjaka
consulter un médecin iti na pregled k zdravniku
consulter un manuel, un traité, un dictionnaire poiskati pojasnila v priročniku, učbeniku, slovarju
consulter sa montre, le baromètre pogledati na (svojo) uro, barometer
consulter son oreiller (familier) prespati kako stvar
ce médecin consulte l'après-midi ta zdravnik ordinira popoldne
il ne consulte que son intérêt on gleda le na svojo korist

cuatro štiri

el cuatro de junio 4. junij
cuatro palabras nekaj besed
a las cuatro de la tarde ob štirih popoldne
Cuatro Vientos ime letališča pri Madridu
más de cuatro veces često, pogosto
más de cuatro mnogi
a cuatro patas po vseh štirih