Franja

mûr, e [mür] adjectif zrel, dozorel; goden; péjoratif ki ni več mlad; familier (obleka) star, ponošen; populaire pijan

âge masculin mûr zrela starost
après mûre délibération, réflexion po zrelem premisleku
elle est mûre pour le mariage ona je godna za možitev
la poire est mûre (figuré) stvar je zrela
il est complètement mûr (populaire) pijan je kot mavra
la toile mûre creva obrabljeno platno se je strgalo
en dire de vertes et de mûres pripovedovati šokantne, škandalozne stvari
abscès masculin, projet masculin, raisin masculin mûr zrel absces, načrt, zrelo grozdje

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.

old¹ [óuld] pridevnik
star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

the old stari ljudje
young aud old staro in mlado, vsi
as old as Adam (ali the hills) prastar
old bachelor zakrknjen samec
old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
old bird star lisjak, premetenec
old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
old man of the sea vsiljivec, podrepnež
pogovorno my old man moj stari, moj mož
to put off the old man spremeniti način življenja
old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
to be an old hand at biti izkušen v čem
old hat zastarel
to grow old starati se
the same old excuse ista stara pesem
to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
the old country (ali home) stara domovina
old salt, old whale star, izkušen mornar
of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
sleng any old thing karkoli
britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
ameriško Old Glory ameriška zastava
ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
old moon pojemajoč mesec

outworn [áutwɔ:n] pridevnik
obrabljen, ponošen
figurativno zastarel, izčrpan

ȍveštao -āla -ālo ponošen, obnošen, star: -o odijelo; -e fraze

pȍlōvan -vna -o obnošen, ponošen, obrabljen: -o odijelo, odelo; polovan namještaj, nameštaj

portato

A) agg.

1. ponošen

2. nagnjen:
essere portato allo studio imeti nagnjenje do študija

3. glasba portato

B) m plod, dosežek:
i portati della tecnica dosežki tehnike

raído nastrgan; ponošen, oguljen (obleka)

râpé, e [rɑpe] adjectif oguljen, obrabljen, ponošen

pardessus masculin râpé oguljen površnik

rozado ponošen, oguljen

rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten

to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela

sear¹ [síə]

1. pridevnik
poetično ovenel, posušen, suh
figurativno izčrpan, obnošen, ponošen, oguljen (obleka)

sear leaves suho listje
the sear, the yellow leaf figurativno jesen življenja

2. prehodni glagol
posušiti, osušiti; ožgati, opaliti, osmoditi, prismoditi, pustiti (kaj) oveneti; izžgati (rano)
veterina vtisniti žig, žigosati; napraviti (koga) brezčutnega, utrditi (koga)

a seared conscience otopela vest
searing iron izžigalo (za izžiganje ran)
to sear one's brains pognati si kroglo v glavo
his soul has been seared by injustice krivica ga je naredila brezčutnega

secondhand [sékəndhænd]

1. pridevnik
(dobljen, prevzet) iz druge roke, že rabljen; antikvaričen; ponošen; indirekten

secondhand bookseller prodajalec antikvaričnih knjig; antikvar, starinar
secondhand clothes stare, ponošene obleke
secondhand car že rabljen avto
secondhand shop trgovina (že) rabljenih predmetov, antikvariat, starinarna; komisijska trgovina
secondhand woman sleng vdova

2. prislov

to buy s.th. secondhand kupiti že rabljene stvari

servido ponošen (obleka); serviran

¡los señores están servidos!, ¡la comida está servida! jed je servirana!
mi curiosidad estaba servida moja radovednost je bila utešena
¡sea V. servido! prosim, postrezite si!
¡voy bien servido! (ironično) lepo sem nasedel!

shabby [šǽbi] pridevnik (shabbily prislov)
ponošen, oguljen (o obleki); reven, siromašno oblečen, beden
figurativno skop, skopuški, umazan, nizkoten

shabby treatment nelepo, nizkotno, podlo ravnanje
to play a shabby trick grdó jo zagosti

smesso agg. ponošen; toskansko slabš.
prete smesso (spretato) bivši duhovnik
serva smessa bivša dekla

stale³ [stéil]

1. pridevnik (stalely prislov)
star, nesvež, suh (kruh), trd; postan (pivo itd.); plesniv; slab, zadušljiv (zrak); izrahljen, obrabljen, ponošen, izčrpan
figurativno obrabljen, star, premlačen, banalen (dovtip itd.)
trgovina mrtev
pravno zastarel
šport preveč treniran, izčrpan

stale affidavit (zaradi poteka časa) neveljavna izjava pod prisego
stale bread nesvež, star kruh
a stale debt zastarel dolg
a stale joke premlačena šala
this athlete is stale ta lahkoatlet je pretreniran
this is stale news ta novica ni (ravno) nova

2. prehodni glagol
odvzeti (čému) svežost (čar novosti, interes); napraviti staro (brez vrednosti), obrabiti, porabiti, izčrpati
neprehodni glagol
postati zastarel (postan, plehek)
figurativno postati dolgočasen

superannuated [sjupərǽnjueitid] pridevnik
zastarel, nemoderen; ponošen, odslužen; upokojen; zastaran; prestar

superannuated spinster stara devica

tacky² [tǽki]

1. pridevnik
sleng neurejen, zanemarjen, razcapan; ponošen, oguljen

2. samostalnik
ameriško, sleng zanemarjen človek; kljuse, mrha

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.