Franja

denote [dinóut] prehodni glagol
označiti, označevati; pomeniti; (po)kazati

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

désigner [dezinje] verbe transitif označiti; določiti; pomeniti; (naprej) imenovati, izvoliti; pokazati (quelqu'un na koga)

se désigner odlikovati se, zbujati pozornost
désigner par un vote določiti z glasovanjem
désigner ses représentants izvoliti svoje zastopnike
vous êtes tout désigné pour faire ce travail vi ste kot izbrani (kot nalašč), da opravite to delo

go for neprehodni glagol
iti po kaj; pomeniti; skušati doseči; veljati
sleng napasti

go for a drive peljati se na sprehod
go for nothing nič ne veljati
go for a soldier iti k vojakom
go for a walk iti na sprehod

heißen (hieß, geheißen)

1. imenovati se; etwas heißen imenovati, praviti (das heiße ich ... temu pravim ..., to je zame ...)

2. (bedeuten) pomeniti; das heißt to se pravi, to pomeni

3. (befehlen) ukazati, (auftragen) naročiti jemanden willkommen heißen izreči (koga) dobrodošlico das will schon etwas heißen to že nekaj/kar dosti pomeni

4. es heißt in einem Text: (v tekstu) beremo, (pisec) pravi ..., in einer Diskussion: slišali smo lahko, kot so rekli; (man [muß] muss) treba je (es heißt schnell handeln treba je hitro ukrepati)

imply [implái] prehodni glagol
vsebovati, obseči, obsegati; pomeniti; všteti; namigovati, namigniti

this implies iz tega sledi, to pomeni

import² [impɔ́:t]

1. prehodni glagol
ekonomija uvažati, uvoziti
figurativno prinesti (into v)
pomeniti, naznačiti; tikati se česa, interesirati

2. neprehodni glagol
biti važen za

imported articles (ali commodities) uvoženo blago

importare

A) v. tr. (pres. impōrto)

1. trgov. uvoziti, uvažati; pren. uvesti, uvajati; vnesti, vnašati

2. imeti za posledico; pomeniti:
un'impresa che importa forti spese podjetje, ki prinaša velike stroške

B) v. intr. biti pri srcu, biti važno

C) v. intr. impers.

1. biti važno, brigati:
non me ne importa nulla, un accidente, un fico secco malo, figo mi je mar

2. biti potrebno

însemná însémn

I. vt. označiti

II. vi. pomeniti

matter² [mǽtə] neprehodni glagol
biti važen, pomeniti (to komu, za)
medgnojiti se

does it matter? ali je važno?
it doesn't matter nič ne de, ni važno
it little matters je komaj važno

mean^*4 [mi:n]

1. prehodni glagol
nameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti (for za)
meniti, misliti; pomeniti

2. neprehodni glagol
pomeniti (to komu)

to mean business resno misliti
to mean mischief imeti zlobne namene, imeti kaj za bregom
to mean well imeti dobre namene
to mean well (ill) by (ali to) s.o. dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjen
what do you mean by it? kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?
I mean it resno mislim
he was meant for a soldier bil je namenjen za vojaka
that was meant for you to je bilo namenjeno tebi
to mean little to s o. komu malo pomeniti
I mean you to go želim, da greš

meinen meniti, soditi; ocenjevati (da ...); misliti (na), imeti v mislih; (bedeuten) pomeniti; (sagen) meniti; es gut meinen dobro misliti; es gut mit jemandem meinen imeti dobre namene z, želeti dobro (komu); es nicht böse meinen ne imeti slabega namena; das will ich meinen bi rekel, kaj pa drugega; Was meinen Sie dazu? Kaj rečete k temu?; so war es nicht gemeint nisem tako mislil

označávati oznàčāvām, označívati oznàčujēm
1. označevati: označavati cijene, cene na tržištu
2. označevati, karakterizirati: to dovoljno označava njega kao ličnost
3. pomeniti: ovo označava opasnost

păsá păs vi. zanimati, meniti se za, tikati se; pomeniti

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

predskazívati -skàzujēm
I.
1. napovedovati: to predskazuje bolja vremena
2. pomeniti: to ne predskazuje ništa dobro
II. predskazivati se: to mi se predskazuje to slutim

présager [prezaže] verbe transitif napovedati, pomeniti; predvidevati, slutiti; dati domnevati

cela ne présage rien de bon to ne napoveduje nič dobrega

purport² [pə́:pət, -pɔ:t] prehodni glagol
pomeniti, vsebovati, kazati na kaj; trditi, delati se

a document purporting to be official dokument, ki naj bi bil uraden
to purport to be (to do) dozdevno biti (delati)

rèći rȅčēm, rèčēm, rȅknēm, rèci, rèkoh rèče, rȅkao rèkla
1. reči, povedati: reći komu istinu u oči; reći što za koga, o kom; tu se nema šta reći; mnogo govoriti i malo reći; da reknem još jednu riječ; što si rekao nećeš poreći
2. pomeniti: šta će to reći; to će reći to se pravi; kao što rekao kot se je izrazil; tako reći tako rekoč

represent [reprizént] prehodni glagol
predstaviti, predstavljati, predočiti, prikazati, opisati, orisati, slikati, izraziti; utelesiti
gledališče igrati, predvajati, izvesti, da(ja)ti, uprizoriti; simbolično predstavljati, pokazati, prikazati, simbolizirati; zastopati, predstavljati, reprezentirati; pomeniti; odgovarjati, ustrezati

to represent to oneself predstavljati si
to represent a firm zastopati firmo, biti zastopnik firme
to be represented biti zastopan
I am not what you represent me to be jaz nisem tak, kakršnega me predstavljate
he is represented as being a liar prikazujejo ga kot lažnivca
he represents his constituency on zastopa svoje volilno okrožje