-
labbern pomlaskati, polizati; Segel: plapolati; figurativ česnati
-
lecken2 transitiv lizati, polizati, polizniti; sich lecken Katze: lizati se, umivati se; sich die Lippen/Finger lecken oblizovati si ustnice/prste; lecken von polizati z; zu lecken haben an figurativ ubadati se z; leck mich (doch)! piši me nekam!
-
lick2 [lik]
1. prehodni glagol
lizati, polizati, oblizati
figurativno lizati kaj (plamen)
pogovorno pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati
2. neprehodni glagol
božati, lizati (valovi)
sleng hiteti, drveti
to lick s.o.'s boots (ali shoes) plaziti se pred kom
to lick into shape urediti, spraviti v red, dati čemu pravo obliko
figurativno to lick one's wounds lizati si rane, oddahniti se
figurativno to lick the dust biti poražen, pasti v borbi
sleng that licks creation (ali everything) to presega vse meje
this licks me temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti
figurativno to lick one's lips (ali chops) oblizovati se
sleng as hard as he could lick kakor hitro je lahko tekel
to lick up (ali off) polizati
-
oblízati -žem
1. oblizati, polizati: oblizati žlico
2. ekspr. iscmakati, izljubiti: oblizati dekle
-
olízati òlīžēm
I. oblizati, polizati: ko rukama miješa, prste oliže
II. olizati se oguliti se, obnositi se: olizana bunda
-
prelízati -lížem
I. prelizati, polizati, olizati: krava preliže telička
II. prelizati se prelizati se: suknjič s prelizanimi rokavi
-
razlízati ràzlīžēm (se)
1. razlizati, polizati (se): ne budi med da te razližu, ni jed da te raspljuju
2. obrabiti (se): moje su se cipele razlizale
-
relamer (zopet) polizati, oblizniti
relamerse oblizniti se; širokoustiti se
-
ulízati ùlīžēm
I. polizati
II. ulizati se
1. polizati se
2. obrabiti se, ugoliti se
-
zalízati zàlīžēm
I.
1. polizati: zalizati prste
2. gladko počesati: zalizati kosu
II. zalizati se
1. gladko se počesati
2. opozorljivo se obleči
3. zgladiti se: bilo je vike i prijetnji, ali se sve nekako zalizalo
-
zlízáti i zlízati zližem polizati: zlizati med s kruha; zlizati bonbon do kraja
polizati bombon; zlizati se iz bolezni, težke situacije
izvući se iz bolesti
-
вылизывать, вылизать (iz)lizati, polizati
-
прилизывать, прилизать obliz(ov)ati, polizati; (gov.) gladko počesati
-
слизывать, слизывать oblizovati, polizati, oblizniti (pren.) uničiti (ogenj)
будто слизало kot da je izginilo brez sledu
корова языком слизнула izginilo je neznano kam
-
lécher [leše] verbe transitif ob-, po-lizati
lécher les pieds de quelqu'un komu peté lizati, klečeplaziti pred kom
se lécher les lèvres oblizovati si ustnice
se lécher des doigts (ali: de babines) de quelque chose oblizovati si prste za čem
-
tongue [tʌŋ]
1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica
furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati
2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti
-
dētergeō -ēre (tudi dētergō -ere: L. [XXXVI, 44, 6], Cl. idr.) -tersī -tersum
1. (o)brisati, otreti (otirati): sudorem frontis brachio Pl., linguā alicui profluentem sudorem Iust. polizati, quas (lacrimas) ubi … detersit pollice virgo O., d. sputa Sen. ph., palmites Col. osmukati, situm Plin. iun.; pesn. = pregnati (preganjati), razgnati (razganjati): detersit sidera nubes Ci. (Arat.), deterget nubila caelo … notus H.; pren.: d. fastidia Col., somnum Cl.; v pogovornem jeziku = denar potegniti, izvleči, iztržiti: primo anno LXXX (= 80 000 sestercijev) detersimus Ci. ep.
2. occ. z brisanjem (o)čistiti, osnažiti: Plin., Suet., Cl., caput pallio, mensam Pl., cloacas L., oculos Petr., labra spongiā Col., se linguā Col. (o biku) oblizovati se, lambitu pueros Aur. lizati; animum (možgane) helleboro d. Petr.; pren. oplaziti in s tem polomiti, zlomiti: Fl., remos transcurrentes detergere … contendebant C., alterius (triremis) remos detersit L., ab utroque latere remos detergunt L., asseribus falcatis detergebat pinnas L. je krušil.
-
lízati (lížem)
A) imperf. ➞ polizati
1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato
2. pejor. sbaciucchiare
3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto
4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi
B) lízati se (lížem se) imperf. refl.
1. leccarsi
2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
-
polizn|iti (-em) (einmal, schnell) lecken, ablecken, auflecken ➞ → polizati
-
re-gūstō -āre -āvī -ātum (re in gūstāre) zopet (znova, spet, še enkrat) pokusiti (pokušati): bilem suam Sen. ph., salinum Pers. polizati; pren.: laudationem Ci. ep., crebro litteras alicuius regustare Ci. ep.