Franja

klȅpavac -āvca m
1. zool. priba, vivek
2. slabš. stara pokveka

kreatúra ž (lat. creatura)
1. kreatura, bitje, človek
2. slabš. kreatura, niče, moralna pokveka: to je kukavna kreatura

vejancón moški spol (ljudsko) stara pokveka (psovka)

vejestorio moški spol domače (prezirljivo) stara pokveka, stara škatla; stara šara

cucūlus -ī, m (onomatop. po kukavičjem oglašanju „kuku“, kakor tudi v drugih jezikih; prim. gr. κόκκυξ = sl. kukavica = nem. Kuckuck) kukavica: Plin., Porph., de avibus pleraeque a sua voce dictae, ut … cuculus Varr., vindemiator … , cui saepe viator cessisset magnā compellans voce cuculum H. (porogljivo se je „kuku“ reklo lenemu górniku, ki je prepozno obrezoval in trebil trte, kajti takrat, ko se kukavice že vračajo, v Italiji trte že odganjajo); kot psovka neumnemu človeku tepec, bedak: Pl. (ki meri tudi cūcūlus), toda: cano capite cuculus Pl. = stara zakonska pokveka.

δυσμορφία, ἡ, ion. -ίη (μορφή) neličnost, grdost, grdoba, pokveka.