Franja

čaroben pridevnik
1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázsV ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatosNe obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölőDobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!

Dakija samostalnik
zgodovina (antična pokrajina) ▸ Dacia

dívji wild; rageful; ferocious; savage; (razposajen) boisterous

dívji lovec poacher
dívje pleme savage tribe
dívja pokrajina savage scenery
dívji zakon concubinage
dívje živali wild beasts, (neukročene) savage beasts
živeti v dívjem zakonu to live in sin, to live together (as man and wife) without benefit of clergy

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dolénjski (-a -o) adj. geogr. del Dolenjsko, della Dolenjska, della Bassa Carniola; bassocarniolano:
dolenjska pokrajina paesaggio della Bassa Carniola

Epir samostalnik
(pokrajina v Grčiji in Albaniji) ▸ Epírosz [görögországi és albániai táj]

Erdeljsko samostalnik
tudi v zgodovinskem kontekstu (pokrajina v Romuniji) ▸ Erdély
Sopomenke: Transilvanija

fantástičen (-čna -o) adj.

1. (domišljijski) fantastico, irreale, immaginario:
fantastična pokrajina paesaggio fantastico
fantastični privid visione fantastica
znanstveno fantastična literatura letteratura fantascientifica

2. pren. (čudovit) fantastico, eccezionale, formidabile:
fantastičen spomin memoria fantastica, formidabile, di ferro

Fenicija samostalnik
zgodovina (antična pokrajina) ▸ Fönícia [ókori táj a Földközi-tenger keleti partjain]

Furlanija samostalnik
(pokrajina v Italiji) ▸ Friuli

Galicija samostalnik
1. (pokrajina v Španiji) ▸ Galicia [spanyolországi régió]

2. (pokrajina na Poljskem in v Ukrajini) ▸ Galícia [lengyelországi és ukrajnai régió]

3. zgodovina (rimska provinca) ▸ Galicia [római tartomány]

gòl¹ naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn

z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked

gorat pridevnik
(z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)

gôrski de (la) montaña; montañoso

gorska bolezen mal m de montaña, A soroche m
gorska cesta carretera f de montaña
gorski duh, škrat gnomo m
gorski greben cresta f (de montaña)
gorska globel garganta f; barranco m
gorska oprema equipo m de montañero
gorsko pobočje falda f; ladera f
gorska pokrajina región f montañosa
gorski prelaz, gorsko sedlo puerto m, paso m
gorska reševalna služba servicio m de salvamento (y socorrismo) de montaña
gorska soteska desfiladero m
gorska stena pared f rocosa; ladera f tajada a pico
gorska tura excursión f por la montaña
gorski usad derrumbamiento m; desprendimiento m de tierras
gorska vas pueblo m de la montaña
gorski vodnik guía m (alpino)
gorska železnica ferrocarril m de montaña

gózdnat woody; wooded

gosto gózdnat densely wooded
gózdnato gorovje wooded (ali woody) mountains pl
gózdnata pokrajina woodland

Hrvaško Zagorje stalna zveza
(gričevnata pokrajina na Hrvaškem) ▸ horvát Zagorje

industrijsk|i (-a, -o) proizvodnja: fabrikmäßig, industriemäßig, industriell; Industrie- (gigant der Industriegigant, hrup der Industrielärm, koncern der Industriekonzern, odpadki množina der Industriemüll, proizvod das Industrieerzeugnis, das Industrieprodukt, proletariat das Industrieproletariat, raziskovalni institut das Industrieforschungsinstitut, standard die Industrienorm, tir das Industriegleis, doba das Industriezeitalter, država der Industriestaat, gošča der Industrieschlamm, lokacija der Industriestandort, pokrajina die Industrielandschaft, proizvodnja Industrieproduktion, psihologija die Industriepsychologie, sociologija Industriesoziologie, velesila die Industriemacht, zgradba der Industriebau, železnica die Industriebahn, odplake množina, Industrieabwässer množina, mesto die Industriestadt, podjetje das Industrieunternehmen, območje das Industriegebiet)

izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito