Franja

cíčati cíčīm
1. cviliti: pseto ciči od radosti; pacov se uhvatio u gvožđe pa ciči
2. škripati: kola koja nisu namazana ciče; snijeg, sneg ciči pod nogama
3. žvižgati: vjetar ciči; meci, kugle ciče
4. pokati: sa brda ciče puške
5. cvreti se: sirova bukova oblica tinjavo je gorjela i cičala
6. cvrčati: ispod glačala koje je krojač pritisnuo na mokru krpu šištalo je i cičalo
7. vreščati, cviliti: majke su od bola cičale kad su im odvodili djecu
8. cviliti, škripati: u nevještim rukama violina ciči

cȉkati -ā
1. svitati se: zora cika
2. pokati, pokljati: cika kukuruz, ono raste iza kiše pa puckara u koljencima

cìktati cȉkćēm
1. kričati, vreščati: ciktati od uzbuđenja, od radosti
2. cvičati: čvorak cikće kad spazi sokola
3. cvrčati: cvrčak ciči; cikću cikade
4. pokati: cikće mitraljez; cikću puške
5. šumljati: cikće kiša

claquer [klake] verbe intransitif pokati (bič), póčiti (puška), tleskati (jezik), šklepetati (zobje); théâtre ploskati; loputati (vrata, okno); familier popustiti, strgati se (vrvica); vulgairement iztegniti se, umreti; verbe transitif zaloputniti; klofniti; théâtre aplavdirati, ploskati (quelqu'un komu); sport nategniti (mišico); populaire zaveseljačiti, zafračkati; utruditi do izčrpanosti, zdelati (koga)

se claquer pretegniti se, preveč se napenjati
claquer du bec (populaire) biti lačen
claquer ses économies zafračkati svoje prihranke
claquer des dents šklepetati z zobmi
claquer des mains ploskati
claquer son fouet (familier, figuré) bahati se
claquer dans la main (nenadoma) spodleteti
faire claquer la porte zaloputniti vrata
claquer la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
faire claquer sa langue tleskniti z jezikom

crackle¹ [krǽkl] neprehodni glagol
prasketati, pokati, šelesteti

crăpá crăp

I. vi. pokati, počiti

II. vt.

1. cepiti, razklati

2. pripirati, pripreti

III. vr.
□ a se crăpa de ziuă svitati se

craquer [krake] verbe intransitif pokati; (za)hreščati, hrustati (pod zobmi); figuré biti pred krahom, polomom, majati se

mon pantalon a craqué aux genoux hlače so mi počile na kolenih
plein à craquer nabito poln
mon projet craque moj načrt se maje
cette entreprise craque to podjetje je pred krahom
faire craquer ses doigts pokati s členki prstov
faire craquer ses dents (za)škripati z zobmi; verbe transitif razbiti; strgati
craquer une allumette vžgati vžigalico
craquer une somme zapraviti vsoto (denarja)
craquer un bas strgati nogavico
il a craqué sa veste strgal si je suknjič

craqueter [krakte] verbe intransitif pokati; prasketati; hreščati; šklepetati; klepati (žerjav, štorklja)

crepare v. intr. (pres. crēpo)

1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
crepare dalle risa pokati od smeha
crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
crepare di salute biti zdrav ko dren

2. ekst. crkniti, crkavati:
crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!

crepitar prasketati, pokati; šelesteti

crépiter [krepite] verbe intransitif prasketati, pokati

le feu crépite ogenj prasketa

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti

crujir pokati; škripati, škrtati; šumeti (svila)

el crujir de tripas krulba
crujirse (Meh) zmrzniti (tekočine)
hacerse crujir las articulaciones de los dedos s prsti pokati

decrepitate [dikrépiteit] neprehodni glagol & prehodni glagol
prasketati, pokati; izžigati

detonar pokati, treskati

dissiliō -īre -siluī (—) (dis in salīre)

I.

1. razpočiti se, razleteti se, (po)pokati, počiti: Val. Fl., Sil., Pall., Amm., dissiliunt aera (frigore) V., mucro glacies ceu dissiluit V., dissilit omne solum O., dissilit incus Plin., dissiliunt nubes multo impetu Sen. ph.; (o bitjih): dissilire risu Sen. ph. ali felicitate Petr. počiti od … , boves dissilire degustatā bupresti Plin.

2. razmakniti (razmikati) se, ločiti se, razdeliti se, razcepiti se, razdvojiti se: fit, ut diversa repente dissiliant Lucr. (o atomih), haec loca … dissiluisse ferunt V. so se baje odtrgali drug od drugega, impius ignis dissiluit Sil.; z dat.: dissilire gelido Olympo Cl. ločiti se od …

3. pren.: vox ubi dissiluit semel in multas Lucr. se je razdelil, gratia sic fratrum dissiluit H. tako se je soglasje med brati razdrlo.

— II. (s pf. disiliī) odskočiti: dissiliit Ionathas Vulg.

dissultō -āre (intens. glag. dissilīre)

1. na vse strani poskakovati: ipsae (Gratiae) harmonicis dissultantes motibus advenere M.; (o neživih subj.): concursare coire et dissultare vicissim Lucr., universa dissultant M.; pren. na vse strani širiti se, na vse strani razširiti (razširjati) se: nec fulmine tanti dissultant crepitus V. in tako silno se ne razlegajo treski, subito per alta collucet iuga dissultans Vulcanius ardor Sil., sicut aquae splendor … dissultat per tecta Sil.

2. odskakovati, odletavati, odbijati se: tela dissultant grandinis more Sen. ph.

3. razpočiti (se), pokati, razleteti se: dissultant ripae V., dissultat utrimque ferrum Plin., cuius (ovi) testulā dissultante Iul. Val.

einreißen^* zatrgati (intransitiv se), (abtragen) porušiti; (einritzen, einschneiden) vrezati; intransitiv Kante: pokati; (zur Gewohnheit werden) postati navada, udomačiti se

gȁriti -īm
I.
1. črniti, s sajami črniti: barut im je gario lica
2. pokati: čuješ li kako iz kuće gare puške
3. črno barvati: gariti obrve
4. garila ga crna nausnica začele so mu rasti brčice
II. gariti se črneti, postajati črn