Franja

móst pont moški spol

kamniti (leseni, železobetonski) most pont de pierre (de bois, de béton armé)
komandni most (mornarica) passerelle ženski spol de manœuvre (ali de commandement)
pontonski most pont de bateaux (ali flottant)
viseči most pont suspendu
vrtljivi most pont tournant (ali mobile)
vzdižni most pont-levis moški spol
zasilni most pont provisoire (ali de fortune)
zračni most pont aérien
železniški most pont de chemin de fer
most vzdihljajev (v Benetkah) pont des Soupirs
iti čez most traverser un pont
narediti most construire (ali jeter, lancer) un pont
napraviti most med praznikom in nedeljo (figurativno) faire le pont
podreti mostove za seboj couper les ponts derrière soi, brûler ses vaisseaux
pognati most v zrak faire sauter un pont

móst (-ú) m

1. ponte:
graditi, minirati most costruire, minare un ponte
cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
dvižni most ponte levatoio
kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
pomični most ponte d'equipaggio
nosilnost mostu portata del ponte
razpetina mostu luna del ponte
ločni most ponte ad arco
viseči most ponte sospeso

2. pren. ponte; legame:
graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti

3. igre cavallina

4. kor. ponte

5. navt. passerella, passatoia:
navt. poveljniški most ponte di comando

6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
Varolijev most ponte di Varolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
naravni most ponte naturale
šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
voj. pontonski most ponte su galleggianti
avt. zadnji most ponte, assale posteriore
aer. zračni most ponte aereo

móst puente m ; fig vínculo m

most na koleh (plavajoči, iz splavov, pontonski, viseči, vzdižni, zasilni, železniški) most puente m de pilotes (flotante, de balsas, de pontones ali de barcas, colgante, levadizo, provisional, de ferrocarril)
most zdihljajev (v Benetkah) Puente m de los Suspiros
komandni most puente de mando
zidan most puente de fábrica
zračni most puente aereo
iti čez most atravesar el puente, cruzar el puente
napraviti most med praznikom in nedeljo (fig) hacer puente
pognati most v zrak echar (ali volar) un puente
podreti mostove za seboj (fig) quemar las naves
zgraditi most čez construir (ali tender) un puente sobre

podira|ti (-m) podreti zgradbe: abreißen; drevje: fällen; (rušiti) zerstören
podirati vse pred seboj vihar, voda: alles niederreißen

podírati ➞ podreti

podírati drevesa to fell trees

podírati (-am) | podréti (-drèm)

A) imperf., perf.

1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

3. (parati, sparati) scucire, disfare

4. pren. distruggere, turbare, disturbare

5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
šport. podreti rekord abbattere un record
pren. podreti kupček ruttare
podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
grad. podirati odre spalcare
voj. podirati šotore decampare
grad. podirati zid smurare

B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo

podira|ti se (-m se) podreti se zgradbe: einstürzen, počasi: baufällig werden; figurativno untergehen
občutek, da se podira svet die Weltuntergangsstimmung

podrt (-a, -o) zaupanje: zerstört
| ➞ → podreti

poruši|ti se (-m se) rušiti se stavba: einstürzen; (podreti se) zusammenbrechen, zusammenfallen; s treskom: einkrachen

povozi|ti (povózim)

1. (podreti) über den Haufen fahren, umfahren, kaputtfahren; (peljati preko česa) (etwas) überrollen

2. živo bitje: überfahren, do smrti: totfahren; vlak koga: überrollen

3. figurativno v debati, na pogajanjih: überfahren, überrumpeln; figurativno koga je povozil čas (jemandes) Zeit ist vorbei; figurativno koga so dogajanja povozila (jemand) ist unter die Räder gekommen

razpa|sti (-dem) razpadati zerfallen, in die Brüche gehen, [auseinandergehen] auseinander gehen, [auseinanderfallen] auseinander fallen; (podreti se) zusammenbrechen, [auseinanderbrechen] auseinander brechen; kos pohištva: zerfallen, aus dem Leim gehen
razpasti na koščke kamen, pecivo: zerbröckeln
razpasti na vlakna ausfasern

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

šótor tienda f (de campaña) ; (zabaviščni, veselični) entoldado m

bivati pod šotorom campar (bajo las tiendas)
postaviti šotor plantar (ali armar ali montar) una tienda
podreti šotor levantar (ali alzar) la tienda

šôtor tent; (velik) pavilion; marquee

okrogel, zvončast šôtor bell tent
šôtor na sejmu tent stall, booth
šôtor za eno osebo one-man tent
pod šôtorom under canvas
postaviti šôtor to pitch a tent
podreti šôtor to strike a tent

šôtor tente ženski spol , pavillon moški spol

bivati pod šotorom camper (sous la tente)
postaviti, razpeti šotor dresser (ali planter) une tente
podreti šotor (re)plier une tente

šôtor (-óra) m tenda:
postaviti šotor rizzare, piantare la tenda
podreti šotor levare la tenda
cirkuški šotor tendone da circo
indijanski šotor wigwam
hišni šotor tenda a casetta
bibl. šotor s skrinjo zaveze tabernacolo

tábor camp; encampment

tábor brez šotorov bivouac
postaviti tábor to set up (ali to pitch) camp
podreti tábor to break camp, to strike camp, to strike tents
narodni tábor zgodovina mass meeting, rally
taborski ogenj camp fire

tábor camp moški spol , campement moški spol ; (shod) réunion ženski spol populaire, meeting moški spol

mladinski (počitniški) tabor camp de jeunes (de vacances)
nasprotni tabor camp adverse (ali opposé)
podreti tabor lever le camp

tábor (-a) m

1. accampamento, attendamento; ekst. tendopoli; campo; bivacco:
vojaški tabor accampamento
begunski tabor tendopoli per profughi
alp. bazni, višinski tabor campo base, campo alto
postaviti tabor accamparsi, mettere l'accampamento
podreti tabor levare l'accampamento

2. hist. luogo fortificato (nel Medioevo a difesa dai turchi); fortificazione

3. hist. comizio popolare (caratteristico della vita politica slovena negli anni 1868-1871)

4. campeggio (sportivo, di ricreazione, di studio), campo:
mednarodni poletni tabor Glasbene mladine campeggio internazionale estivo della Gioventù Musicale

5. polit. blocco, campo, area:
napredni tabor campo, area progressista
vzhodni, zahodni tabor blocco orientale, occidentale